Akcijski načrt za ekološko kmetovanje do leta 2027 v javni razpravi

24. 4. 2021

Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo je 23.4. dalo v javno razpravo ANEK.

Na drugem Posvetu v Državnem svetu marca 2019 smo ekološki kmetje, združeni v Zvezo, MKGP in državo pozvali k pripravi Akcijskega načrta za ekološko kmetovanje v Sloveniji do leta 2027. V okviru Javnega poziva na pripravo ANEK-a je Zveza ves čas aktivno sodelovala na vseh 11. delavnicah, podala je pisne pripombe na prvo javno obravnavo, v okviru Delovne skupine za ekološko kmetovanje na MKGP vztrajala na podanih pripombah in predlogih.

Na zdajšnji Osnutek ANEK-a ima ZDEKS kar nekaj pripomb, ki jih bo prav tako pisno posredovala na MKGP. 

Tudi Vas vabimo, da pristopite k sodelovanju v javni razpravi in podate vaše predloge in mnenje. 

Na ZDEKS ugotavljamo, da je zaradi pomanjkanja politične volje vprašljiva izvedba ANEK-a, saj ne poznamo finančnih kazalnikov, niso opredeljene določene naloge, kdo konkretno jih bo izvajal in kako. Predvsem nas skrbi prenos znanja za ekološko kmetovanje ne le že obstoječe ekološke kmete, temveč tudi na konvencionalne kmete, da se preusmerijo v ekološko pridelavo in tako povečamo samooskrbo z ekološko pridelano hrano v Sloveniji, po kateri je veliko povpraševanje. Prav tako ni pojasnjeno, kako se bo določene ukrepe ANEK-a preneslo v Strateški načrt SKP do leta 2027.

Vsekakor je naše pričakovanje usmerjeno k sledenju Strategije EU ”Od vil do vilic", ki predvideva povečanje ekoloških površin v eko pridelavo na 25 %.

Torej lepo vabljeni, da sodelujete v javni razpravi.

Osnutek ANEK-a:

https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/osnutek-akcijskega-nacrta-za-razvoj-ekoloskega-kmetijstva-do-leta-2027/

 

Glavna uganka ostajajo sredstva- Kmečki glas

V pričakovanju novega slovenskega ANEK-a

https://darjazemljic.kmeckiglas.com/post/590666/glavna-uganka-ostajajo-sredstva

Od 23. aprila je objavljen nov slovenski Akcijski načrt ekološkega kmetovanja (ANEK) do leta 2027, ki ga je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in bo v javni razpravi do 17. maja. Drugi slovenski ANEK (prvi je nastal 2005) je na osnovi javnega naročila pripravila Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre in zbrala ter oblikovala stališča deležnikov na desetih delavnicah in prek spletne ankete med junijem in januarjem 2020.

Nacionalni akcijski načrti članic EU bodo dopolnjevali strateške načrte SKP, tako da bodo zasledovali skupni evropski cilj zviševanja deleža kmetijskih zemljišč v ekološki pridelavi na 25 % obdelovalnih kmetijskih zemljišč. Predlog v slovenskem ANEK-u je nekoliko nižji, 20 % kmetijskih zemljišč, o katerem pa se morajo deležniki še uskladiti. Slovenska strategija za ekološko kmetijstvo je predstavljena na 45 straneh z analizo prednosti in slabosti, vizijo eko kmetijstva do 2027 in opredelitvijo potreb, ciljev in ukrepov po prednostnih področjih. Skupaj je v njem devet področij in 70 ukrepov, ki se nanašajo na pridelavo, predelavo, promocijo in prenos znanja, ekološko semenarstvo, povezovanje in skupni nastop na trgu.

Glavni cilj teh ukrepov je spodbuditi, da bo Slovenija, ki se z deležem 11 % kmetijskih zemljišč v ekološki certifikaciji (52.078 hektarjev v 2020) umešča na 9. do 10. mesto v EU, do leta 2027 v skupini držav z najbolj razvitim ekološkim sektorjem. Delež ekoloških kmetij pri nas pa je v letu 2020 nazadoval, iz kontrole je izstopilo 266 kmetij z 2221 hektarji, kar je skoraj enako kot v letu 2015, ko je izstopilo 267 kmetij po zaključenem petletnem obdobju in nižjih plačilih za travinje, nekaj pa tudi zaradi starostne strukture.

Kot je predstavila Maja Žibert iz MKGP na spletnem posvetu o ekološkem vinogradništvu, bo v bodočem razvoju eko kmetovanja večji poudarek na rastlinski pridelavi in vključitvi 25 % zemljišč na vodovarstvenih območjih (VVO) v ekološko kmetovanje. Ekološko kmetijstvo je namreč slabo razvito na ravninskih območjih z boljšimi pogoji za kmetovanje, na katerih je tudi velik delež VVO.

 

Preglednica: Obseg KZU po posameznih kulturah, vključenih v ekološko pridelavo

 Četrtina ekoloških kmetij ima vsaj eno dopolnilno dejavnost, v povprečju imajo registriranih šest različnih dopolnilnih dejavnosti, kmetija z največ jih ima registriranih kar 56.

 

Pomembni cilji so še povečanje ekonomičnosti, inovativnosti in tržne usmerjenosti kmetij in boljše prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske pestrosti, ki je precej večja kot v konvencionalnem kmetovanju. Bistveno za uresničevanje navedenih ciljev pa bo učinkovito podporno okolje za prenos znanja. Del tega bo tudi t. i. voucherski sistem, v okviru katerega bodo uporabniki pri prenosu specializiranih znanj imeli možnost, da si sami izberejo strokovnjaka za svetovanje, več sredstev pa bo namenjenih tudi raziskavam.

 

TRG Z EKOLOŠKIMI ŽIVILI

Zadnja analiza o ekoloških živilih na slovenskem trgu je bila opravljena 2010, tržni delež le-teh je bil takrat 1 %, vrednost trga z njimi pa ocenjena na 34,5 milijona evrov. V osnutku ANEK-a je vrednost trga ocenjena na 50 milijonov evrov oz. 1,8-odstotni delež celotnega živilskega sektorja. Ker so in še vedno v določenih kategorijah prevladujejo na policah tuja ekološka živila, je cilj povečanje deleža slovenskih živil na policah, v gastronomiji in javnih zavodih, ekološke kmete pa vključiti tudi v šolskih shemah mleka in sadja.

Popolnoma pa se živilom iz Avstrije, Italije, Nemčije, Španije in drugod ne bo mogoče izogniti, ker nimamo pogojev za pridelavo vseh vrst živil. Za tista, ki jih imamo dovolj (mleko, mlečni izdelki, sadje, zelenjava, vino), pa je cilj, da bodo na trgu v višjem deležu domačega izvora. Prodaja ekoloških živil, ki je rasla z 10 do 15 % na leto, je največja v supermarketih in diskontih, čeprav kupci daleč najbolj zaupajo slovenskim in na drugem mestu avstrijskim eko živilom. Ekološke kmetije pa večino svojih izdelkov še vedno prodajo neposredno na dvorišču in na ekoloških tržnicah, v zadnjem obdobju korona krize pa tudi prek spleta, dostave na dom in partnerskega kmetovanja. Pozitivni premik je opazen tudi pri klasičnih zadrugah, a imamo še vedno le eno skupino proizvajalcev v tem sektorju.

Velik poudarek daje novi dokument povezovanju eko kmetij – kratke lokalne verige – ter novemu konceptu povezovanja v eko regije, pa tudi promociji eko živil in kmetovanja.

 

PODPORE IN SPECIFIČNI CILJI

V zadnji finančni perspektivi 2014–2020 so bila plačila za ekološko kmetovanje usmerjena prek dveh ukrepov – za ohranjanje in preusmeritev v ekološko kmetovanje, od najnižjih v višini 155 evrov/ha do 900 evrov/ha za intenzivne nasade oz. njihovo preusmeritev (vinogradi, hmeljišča, oljčniki). Skupaj je bila ovojnica za eko sektor debela 65,4 milijona evrov. Delež sredstev za naslednjo perspektivo ostaja v razgrnjenem dokumentu neznanka, ostal naj bi vsaj na sedanji ravni. Potrebe, cilji in ukrepi pa so razdeljeni na glavna področja s 70 ciljnimi ukrepi: pridelava in predelava s poudarkom na kakovosti ekoloških proizvodov naj bi se povečala z večjo podporo naložbam, s spodbujanjem vključevanja novih kmetij v certifikacijo, z naložbami v mlade kmete, male gorske in majhne perspektivne kmetije. V okviru ukrepov na površino ostaja še naprej višje plačilo za preusmeritev, dodana pa bodo plačila za čebelarstvo, semenarstvo in travinje. Posodobljeno bo točkovanje za OMD-območja in KOPOP-ukrepi. Mladi prevzemniki bodo dobili dodatno podporo. Med cilji je lokalno spodbujanje eko kmetovanja, na občinski ravni in v šolah in vrtcih ga bodo promovirali tudi LAS. Promocija ekoloških živil bo še naprej nacionalna (prva bo stekla že maja), tako kot tudi promocija shem kakovosti, in generična (generično promocijo bodo izvajali tudi eko kmetje sami). Prenos znanja bo potekal prek javne službe kmetijskega svetovanja, portala demonstracijskih kmetij ter izmenjave dobrih praks. Poudarek bo še na ukrepih za dobro počutje živali in krožnem gospodarjenju.

 VSAJ OSEM SPECIALISTOV IN VKLJUČITEV VVO

Marija Marinček , predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije

Kako dokument v javni razpravi ocenjujejo ekološki kmetje, smo vprašali Marijo Marinček, predsednico Zveze društev ekoloških kmetov (ZDEKS), ki zastopa okrog desetino ekoloških kmetov v Sloveniji.

»V ANEK-u ostajajo glavna uganka sredstva, ki bodo razporejena za ekološko kmetijstvo, in drugi izračuni, ki v njem niso konkretno predstavljeni. Zato ni jasno, kateri ukrepi se nanašajo na ANEK in kateri na strateški načrt. V dokumentu je vse krasno napisano, a če ni niti okvirne ocene, koliko sredstev bo za izvedbo potrebnih, je vseh 70 ukrepov leporečje. Kar daje misliti, je tudi to, da bo vlada dokument sprejela, a ni obvezujoč za državo, za kmete pa so vse zaveze obvezujoče. Za državo je obvezujoč le delež sprejetih ekoloških površin, zato se na državni ravni bojijo postaviti visok cilj. V ANEK-u je predlog 20 %, kmetje in strokovne organizacije pa še nihajo med 15 in 20 %. Toda vse to je pogojeno z deležem sredstev, politika pa ekološkemu kmetovanju še vedno ni naklonjena. Za ZDEKS je ključno svetovanje – zahtevamo vsaj 5-odstotni delež svetovalcev za ekološko kmetijstvo oz. osem specialistov. Večje pripombe imamo tudi na vodovarstvena območja – vsaj VVO 1 bi morala biti obvezno vključena v ekološko kmetovanje, vendar pa so lastniki zemljišč na teh območjih v glavnem velika kmetijska podjetja, njihov pritisk na MKGP pa je izjemno velik, zato ni premika,« pove naravnost Marinčkova. V okviru ZDEKS bodo oddali pripombe tudi na druga področja.

Kontaktirajte nas

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
Dolenje selce 18
8211 Dobrnič
040 254 667
marija.marincek@gmail.com

Uradni podatki

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
Dolenje selce 18
8211 Dobrnič
ID za DDV: 11091681
IBAN: SI56 6100 0001 8393 002 (Delavska hranilnica d.d.)