Mediji

Stran 1 od 2 (Vseh vnosov: 15)

Brez dodatnih sredstev in prenosa znanja napredka ne bo, Razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do 2030 Darja Zemljič KMEČKI GLAS

2. avgust 2021

 

Akcijski načrti ekološkega kmetovanja( ANEK) do 2027 bo tlakoval pot razvoja tega sektorja kot del slovenskega strateškega načrta (SN) skupne kmetijske politike (SKP) v obdobju 2023-2027. Zato so zelo pomembna izhodišča in kompromisi, ki bodo obeh dokumentih doseženi v pravkar potekajoči javni razpravi o predlogu SN, še pomembnejše pa so pomanjkljivosti in pripombe iz stroke in prakse, na katere opozarjajo v predlagatelja obeh dokumentov -Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kritična stališča na drugi slovenski ANEK do 2027 (prvi je začrtal cilje do leta 2015) so predstavili tudi udeleženci okrogle mize o razvoju slovenskega ekološkega kmetijstva kot ključnega področja za doseganje ciljev zelene in zdrave Slovenije 2030 v Kovorju pri Tržiču, ki jo je junija organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj (CTRPK) na ekološki kmetiji Šlibar.

Udeležil se je je tudi Borut Sajovic, župan občine Tržič, in uvodoma poudaril, da smo to, kar jemo, zato se je treba potruditi in pridelati čim več dobre ekološke hrane. Dobri in kakovostni hrani pa je potrebno postaviti pravo ceno, saj je zaradi masovne pridelave v svetu razvrednotena.

 Ekološka hrana je naložba v zdravje

Uroš Brankovič iz CTRPK je predstavil nekaj glavnih točk iz analize ob začetku priprave ANEK. Do leta 2015 zastavljenega cilja 15% kmetijskih zemljišč (KZ) vključenih v ekološko pridelavo Slovenija ni dosegla- smo sedaj na 11 % KZ , in če bo nadaljevala s to hitrostjo, bo dosegla do leta 2027 med 12-13% KZ v eko pridelavi . Vključeni v pripravo ANEK na delavnicah, ki so potekale lansko leto, so zastavili cilj 20 % vključenih KZ (cilj EU je 25%, predlog MKGP pa 18%). Strukturna pomanjkljivost slovenskega eko kmetovanja pa je, da prevladuje z 84 % travinje, zelo nizek pa vključen delež njiv, prav tako še vedno niso vključena v eko KZ na vodovarstvenih območjih. Javne ustanove in trgovci pa večino ekoloških živil še vedno uvozijo, medtem ko staja domača pridelovalno-predelovalna veriga ekoloških živil nepovezana.

Kot glavno pomanjkljivost strateških kmetijskih dokumentov je  dr. Martina Bavec , iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, predstavila nepriznavanje nadstandarnih storitev ekološkemu kmetijstvu na področju zdrave hrane in  varovanja okolja (podtalnice, tal, biotske pestrosti, VVO). Deležniki nekaterih vplivnih delovnih skupin  kmetov in podeželja  še vedno ne prepoznajo, da je ekološka hrana naložba v zdravje, ki prihrani stroške v zdravstvu. Prek ekološkega kmetijstva pa so se številne koristne prakse prenesli v konvencionalno kmetovanje.

Mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na MKGP meni, da je trend eko kmetijstva v Sloveniji kljub temu naraščajoč. Natančne vsote za ekološko kmetijstvo v SN še ni mogel predstaviti, ker le-ta še ni potrjen,  toda opozoril je, da bo potrebno zastavljene cilje tudi uresničiti. Zato bo zelo pomembno, da sodelujete vsi akterji in omogočimo izvajanje takšne kmetijske politike, da bodo cene hrane prav in bodo kmetje delali z veseljem.   

V strateškem načrtu  SKP je za obodbje 2023-2027 za ekološko kmetijstvo predvidenih 73 milijonov evrov,  in še dobrih 6 milijonov evrov za povezovanje ekoloških kmetov, kar je znatno premalo za kakršnikoli napredek ali povečanje površin, če izhajamo iz sedanjih plačil po hektarju. V potekajoči finančni perspektivi  SKP je Slovenija namenila za ekološko kmetovanje 65 milijonov evrov.   

Kmetijski svetovalec ne more zastopati »dveh ver«

Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije ZDEKS) je prepričana, da ostaja glavni problem zastoja ekološkega sektorja neurejen prenos znanja - tako konvencionalnim kmetom o možnostih preusmeritve v eko kmetovanje kot najnovejših praks že vključenim ekološkim kmetom. » Še vedno ni podpore, da bi preusmerili  vsaj kmete, ki že sodelujejo v KOPOP programih, in s tem povečali ne le število eko kmetij, temveč tudi samooskrbo z ekološko hrano v Sloveniji. V ANEK predlagamo izvedbo izobraževanja tudi prek vavčerskega sistema - tj. izbor strokovnjakov in kmetov iz dobrih praks, ki bi znanje delili med ostale kmete, vendar smo naleteli na velik odpor javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS). Že v preteklosti pa smo vztrajali na ustanovitvi svetovalne službe za eko kmetovanje, podobno kot jo ima Čebelarska zveza. Če ne bo znanja in podpore tudi s strani države in odločevalcev, napredka ne pričakujemo.«

Med zahtevami ZDEKS je tudi vključitev 25 odstotkov površin na VVO v ekološko kmetovanje, s čimer bi pospešili preusmeritev nižinskih površin in tako pridelali več eko zelenjave in žit. »Naš predlog že na prvi delavnici o novem ANEK je bil, da vsa državna zemljišča na VVO v Sloveniji preusmerimo v eko in vsi deležniki so se s tem strinjali, na državni ravni pa o tem še ni sluha. Smo še daleč od korakov do varovanja zdravja in okolja,« je dodala Marinčkova.«

Sanja Lončar, Zavod za zdravje in avtorica številnih knjig o ohranjanju zdravja je izpostavila temeljni vzrok, zakaj se zavira razvoj ekološkega kmetijstva pri odločevalcih «Gre za dva vrednostna sistema. Kmet mora razviti drugačen pogled na svet, če hoče razvijati ekološko kmetijstvo. Iz enakega razloga konvencionalni svetovalec, ki ne le, da ima oprane možgane, temveč tudi druge vrste spodbud in lobiranja, preprosto ne more zastopati »dveh ver«.

Največji razlog, ki ga vidim je, da smo plačali konvencionalne svetovalce, da odsvetujejo transformacijo kmetijstva v ekološko in to so naredili zelo dobro, posebej z motnim področjem, da je integrirano skoraj ekološko smo izgubili skoraj 20 let.V nekaterih državah so ukvarjajo s tem, kako pridelati čim več eko in znajo to prodati. Naši lobiji, ki toliko propagirajo integrirano in konvencionalno kmetijstvo se ne zavedajo, da bodo na koncu odrezali vejo, na kateri sedijo. Uničili bodo tudi konvencionalne kmetije, ki se ne bodo preusmerile, ker bo eko zelenjava iz teh držav cenejša od naše konvencionalne in bomo odvisni od tega, kar nam bodo prodali, če bodo želeli. In prišlo bo do popolnega hlapčevstva našega kmetijstva.

 

Sodelovanje na VVO v Ormožu  

Toda pozitivni zgledi in oblike sodelovanje so izvedljivi, predstavil ga je Marko Slavič, ekološki kmetovalec in lastnik podjetja Vila Natura, ki od leta 2015 sodeluje s Komunalnim podjetjem Ormož. Od njega je najel 25 ha zemljišče, od tega 10 ha na prvem območju VVO. Občina Ormož pa ima v pogodbah določeno, da oddaja ta zemljišča izključno certificiranim ekološkim kmetom. »Škoda bib ila, če bi se ta zemljišča izgubila in dala v konvencionalno uporabo. Po mojih izkušnjah bi se morala še razširiti, ker možnosti za to so. Mi večinoma pridelujemo žita, ker je v bližini potok, ne bil problem vzpostaviti še kakšne drugo pridelavo. Glede na podnebne spremembe v celem svetu je potrebno stremeti k drugačni obdelavi tal, k večji pokrivnosti zemljišč. Ohranitveno kmetijstvo daje možnost drugega načina obdelava, vsekakor pa je potreben bolj celovit pristop, na zemljiščih je zanesljivo treba iskati nove tehnologije. Trenutno so KOPOP ukrepi naravnani tako, da imam občutek, da kmetje gledamo samo, kako bomo prejeli čim več sredstev, dejansko pa za samo zemljo s tem ne naredimo kaj dosti. Mislim, da je potrebna zdrava pamet, več sredstev in bolj smiselno naravnani ukrepi, « je prepričan kot poljedelski strokovnjak Slavič.

 

Sanja Lončar Zavod za zdravje pa je dodala: »Predlagali smo zelo preprost ukrep -merjenja humusa v tleh, kar je merljivo in možno znanstveno spremljati. Kmetje pa se naj odločijo, kako se bodo tega lotil. Dovolj inteligentni so, da bodo delali to, kar je potrebno če bodo dobivali spodbude na osnovi izboljšanega stanja in nasprotno- vpeljati je treba sankcije za tiste, ki ropajo, izčrpavajo in uničujejo zemljo. »

Dr. Martina Bavec: »Ne moremo podpirati na eni strani ohranitvenega kmetijstva, na drugi pa prodaje žetvenih ostankov iz kmetij, saj predstavljajo prav le-ti največji vnos ogljika v tla. Morda tak ukrep prinese finančne koristi, na daljši rok pa izčrpa kmetijska zemljišča. »

S hrano uničujemo prihodnje generacije

Slovenija je velika uvoznica ekoloških živil, na drugi strani pa še iz obstoječih 3400 ekoloških kmetij predvsem mleko in meso prodani kot konvencionalni, delajo ekološko, a od tega nimajo nič. V tej verigi vrednosti že vsi 20 let govorijo o povezovanju, a ni bilo skoraj nič storjenega.

» Ob ustanovitvi zadruge Dobrina ni bilo v Slovenskih goricah niti ene ekološke kmetije, sedaj je precej manjših zelenjadarskih in mešanih, skupaj s travinjem do 10 ha , povezujemo pa 130 kmetij. Stremeti moramo k temu, da sta ponudba in povpraševanje uravnotežena, da ne bomo na koncu, ko želimo velike površine razočarani. Ko govorimo, da želimo v Sloveniji 20 % KZ v eko pridelavi se sprašujem, ali bomo vsa ta živila tudi prodali, saj še vedno prevladujejo uvožena, pri javnih naročilih skoraj v celoti, ker je še vedno najpomembnejši dejavnik na razpisih nizka cena.

Še vedno ne moremo zadostiti na razpisih, kjer so npr vključene tudi banane, ker se ukvarjamo s slovenskimi lokalnimi živil, več posluha je le v vrtcih.  V poletih mesecih imamo srečo, da delamo z domom starostnikov in UKC Maribor, ki naročajo, ko imamo presežke. Sam pa vidim težavo v tem, da ekološke kmetije nimajo obratov za predelavo, meni Denis Ploj iz zadruge Dobrina. Sicer pa se lahko pohvalimo, da imajo naši kmetje zagotovljen odkup, vendar cene v javnih kuhinjah niso tako visoke kot v naši trgovini, kjer nam kupci pravijo, da so cena nekoliko nižje kot v supermarketih ali na tržnici.

Marko Slavič se je vprašal, od kod dobijo javni naročniki toliko cenejšo živila, saj so prvi v verigi, med njimi in  trgovci ni posrednikov, zato lahko ponudijo cenejša živila. Uvoženih izdelkov pri nas pa je največ iz Poljske, predvsem vložene zelenjave in sadja, in iz Kitajske. Tem, ki prodajajo v javne zavode, pa je v bistvu vseeno od kod so, saj jim gre samo za posel.«

Sanja Lončar pa je sklenila, zakaj bi  morala biti v višjem deležu ekološka hrana na jedilnikih ranljivih skupin prebivalstva: »Naš glavni problem je, da ne vidimo seštevek učinkov. Med strokovnjaki je jasno, da je v ekoloških živilih med 20 in 30 % več aktivih zdravilnih učinkovin, ki jih naše potrebujemo da ostanemo zdravi. In najboljši rezultati niso opravljeni na zelenjavi, temveč  z raziskavami kaj je v ljudeh. Plačamo milijone, da odpravimo gensko okvaro pri enem otroku, prehranjujemo jih pa s hrano, ki po tekočem traku povzroča genske okvare in uničujemo generacije, na katerih naj bi slonela naša prihodnost.«

Ekolosko-in-lokalno-je-idealno

17. marec 2020

Ekološki kmetje so na zboru v Kranju opozorili na problematiko trženja ekološkega mesa, na pomanjkanje kmetijskih svetovalcev za ekološko kmetovanje, na težave, ki jih ekološkim kmetijam povzročajo divjad in še zlasti velike zveri, ob tem pa so potrošnikom sporočili: ekološko in lokalno je idealno.

Kranj – Ko je prenehala delovati Zveza združenj ekoloških kmetov – Zveza Biodar, ki je tudi lastnica kolektivne blagovne znamke za ekološka živila Biodar, so ekološki kmetje pred dvema letoma in pol ustanovili novo zvezo – Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, med ustanovitelji zveze pa je tudi Združenje ekoloških kmetov Gorenjske. Člani zveze so se na prvo marčno nedeljo zbrali na letnem zboru na Gorenjskem – natančneje v Kranju, kjer jih je gostilo gorenjsko združenje, ki po besedah predsednice Danice Pavlič šteje okrog devetdeset članov.

Prednost pri nakupu in zakupu zemljišč

Letošnji zbor je potekal v okoliščinah, ko drugje po Evropi ekološko kmetovanje narašča, v Sloveniji pa so prvič po dvajsetih letih zaznali upad ekoloških kmetij. Lani je bilo v Sloveniji v kontrolo ekološkega kmetovanja vključenih 3827 kmetij, za letos pa kaže, da jih bo manj – zadnja številka je 3792, od tega 3656 »starih« in 136 novih. »Zahtevamo posebno javno službo za svetovanje v ekološkem kmetijstvu. V Sloveniji je šest odstotkov ekoloških kmetov, za to naj skrbi šest odstotkov kmetijskih svetovalcev, kar glede na skupno število pomeni osemnajst svetovalcev,« je ob predstavitvi lanskega dela zveze dejala predsednica Marija Marinček in dodala, da zveza glede spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih predlaga tudi prednost ekoloških kmetov pri nakupu in zakupu kmetijskih zemljišč, pri tem pa je po mnenju zveze spodnja meja šest hektarjev primerljivih kmetijskih površin za uveljavljanje predkupne pravice in prednosti pri zakupu zemljišč od sklada kmetijskih zemljišč postavljena previsoko in predlaga tri hektarje. Zveza zahteva obvezno ekološko kmetovanje na vodovarstvenih območjih, še zlasti na tistih, ki so v lasti države. Velik problem je trženje ekološkega mesa, glavni cilj, za katerega se zavzema zveza, je zagotoviti spodbudno odkupno ceno za rejce. Na zboru so glede tega sklenili, da bo reševanje te problematike v sodelovanju z zvezo prevzelo Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica s sedežem v Celju, kmet Viktor Markelj iz Potoka (občina Železniki) pa je ob tem opozoril, da v ekološki reji bika ne moreš zrediti v dveh letih, a če je starejši, je po kriterijih klavnice bistveno manj vreden. »Če hočemo, da bomo obdržali mlade na kmetiji in da bodo ekološko kmetovali, so edina rešitev višje premije.«

Država naj jih zaščiti pred napadi zveri

Člani so na zboru v Kranju tudi zahtevali, da država zaščiti ekološke kmete na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pred napadi zveri. Ekološki kmet Stane Bergant iz Kokre, ki je tudi vodil zbor, je ob tem dejal: »Če kmetje na teh območjih ne bodo mogli pasti živine in se ukvarjati z živinorejo, bodo opustili kmetovanje, posledica tega bo zaraščanje kmetijskih površin. Sobivanje volka in ovc ni možno, to spoznanje se vse bolj krepi. Lani je vladni vrh obljubil, da bo čez zimo pripravil zakonodajo o upravljanju zveri; nova pašna sezona se približuje, a za zdaj še nimamo ničesar v rokah.«

Subvencioniranje ekološke hrane v zavodih

Zvezo (in ekološke kmete) čaka v prihodnje še več drugih nalog. »Doseči moramo subvencioniranje lokalno pridelane ekološke hrane v javnih zavodih, urediti financiranje zveze, razviti blagovno znamko ekološkega kmetovanja, zagotoviti ekološka semena avtohtonih sort,« je naštevala predsednica zveze Marija Marinček. V razpravi je bilo slišati različna mnenja in predloge, med drugim tudi to, da bi bilo predvsem manjše ekološke kmete treba razbremeniti administracije, da bi v tradicionalni slovenski zajtrk vključili tudi ekološki čaj, da potrošniki na izdelkih že ne ločijo vseh znakov in oznak, da bi od prejšnjega združenja prevzeli oziroma kupili blagovno znamko Biodar, ki je med potrošniki dobro poznana ...

Gorenjski glas, Cveto Zaplotnik

K hitrejšemu širjenju ekokmetijstva bi pomagala nova pospeševalna služba, pravijo v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije. Pripravili bodo predlog umestitve njenega financiranja iz sklada za podnebne spremembe. 

2. februar 2020

EKOLOŠKO) KMETIJSTVO | SVETOVALNA SLUŽBA | ZVEZA DRUŠTEV EKOLOŠKIH KMETOV SLOVENIJE | SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU

Ministrstvo še ni analiziralo vzrokov za zmanjšanje števila ekokmetij

 

Objavljeno

29. januar 2020 10.20

Posodobljeno

30. januar 2020 10.45

FOTO:Ministrstvo še ni analiziralo vzrokov za zmanjšanje števila ekokmetij

Odpri galerijo

V obdobju 2014–2020 je za ukrep ekološkega kmetijstva namenjenih 66,13 milijona evrov, kar je šest odstotkov razpoložljivih sredstev iz programa razvoja podeželja. FOTO: Tadej Regent

Maja Prijatelj Videmšek

Maja Prijatelj Videmšek

Facebook icon
Twitter icon
Mail icon

Število ekoloških kmetij se je pri nas prvič po uvedbi sistema kontrole ekološke pridelave zmanjšalo. Lani je bilo vključenih 3828 ekoloških kmetij, ki predstavljajo 5,5 odstotka vseh kmetij, letos pa jih je po neuradnih podatkih 36 manj, kar Slovenijo odmika od trenda rasti v drugih članicah EU.Na kmetijskem ministrstvu uradnih podatkov za to leto še nimajo, a prikimavajo, da so zaznali večje število izstopov kmetov iz sistema ekološke kontrole. Kot enega od razlogov navajajo, da so se petletne obveznosti izvajanja ukrepov kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti in ekološkega kmetovanja z letom 2019 končale in jih kmetje niso podaljšali, druge razloge pa vidijo v pomanjkanju mladih prevzemnikov, vodenju evidenc, prenizkih podporah za travinje … »Nimamo še vseh podatkov, da bi lahko v celoti analizirali vzroke,« dodajajo.

 
image

FOTO: Infografika Delo

Ministrstvi iščeta rešitev 

V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS), ki zastopa šest združenj ekoloških pridelovalcev z območja severovzhodne Slovenije, Celja, Gorenjske, Dolenjske, Posavja, Bele krajine, Istre in severne Primorske, opozarjajo, da je prepočasno širjenje ekološkega kmetijstva tudi posledica slabega delovanja kmetijske svetovalne službe. Ta bi morala biti bolj proaktivna pri spodbujanju za ekološko pridelavo, pri preusmerjanju bi morala kmete podpirati vsaj prva tri leta. Na sestanku na kmetijskem ministrstvu so predlagali vzpostavitev pospeševalne službe za ekološko kmetijstvo. Financirala bi se iz sklada za podnebne spremembe, kjer so nerazporejena sredstva, vendar spada pod okrilje okoljskega ministrstva. V ZDEKS svoj predlog utemeljujejo s podatkom, da ekološke prakse izpuste toplogrednih plinov zmanjšujejo do 40 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi kmetijskimi praksami.

image

FOTO: Infografika Delo Na okoljskem ministrstvu naj sprva ideji ne bi bili naklonjeni, včeraj pa so odgovorili, da so se s kmetijskim dogovorili za pripravo rešitev, ki bi spodbudile prehod na ekološko kmetovanje večjega števila gospodarstev. Financirale bi se lahko v okviru ukrepa tehnična pomoč, ki obsega do pet odstotkov sredstev sklada za podnebne spremembe. ZDEKS je po besedah predsednice Marije Marinček dobil podporo kmetijskega ministrstva za oblikovanje predloga za umestitev financiranja pospeševalne službe v program porabe sredstev sklada v obdobju 2020–2023. Ta je v javni obravnavi do 10. februarja. Letošnji prilivi v sklad so ocenjeni na 70 milijonov evrov, za tehnično pomoč naj bi šlo 3,5 milijona evrov.

image

FOTO: Infografika Delo

Promocija slovenske ekohrane

ZDEKS je predlagal tudi dopolnitev zakona o kmetijstvu z določilom, naj občine sofinancirajo ekološko hrano v šolah in vrtcih. Po besedah Marinčkove so jim na ministrstvu obljubili, da bodo prek skupnosti in združenja občin županom Slovenije predlagali sofinanciranje razlike v ceni za nakup ekoloških živil, če bodo ta pridelana v njihovi občini.Predvidoma aprila se bo začela promocija shem kakovosti, s poudarkom na shemi ekološko (slogan Ekološko + lokalno = idealno), s katero država namerava doseči, da bodo potrošniki izbirali slovenska, ne uvožena živila te vrste. Na ministrstvu pravijo, da bodo ekološko kmetovanje spodbujali tudi v novi perspektivi po 2020. Največji delež subvencij (v novi perspektivi se bodo imenovale intervencije) bo za vzpostavitev verig ekološke hrane, povezovanje, krepitev tehnoloških in podjetniških znanj ter preusmerjanje kmetij v ekološko pridelavo.

image

FOTO: Infografika Delo V obdobju 2014–2020 je za ukrep ekološkega kmetijstva namenjenih 66,13 milijona evrov, kar je šest odstotkov razpoložljivih sredstev programa razvoja podeželja.

Ukrep ekološko kmetovanje Podatki primerjave med leti kažejo, da se povečuje tako število vključenih kmetij kot tudi obseg vključenih površin. Število kmetijskih gospodarstev se je v obdobju 2018-2019 povečalo za 71, v obdobju 2015-2019 pa za 306. Obseg površin v letih 2018-2019 se je povečal za 1725 hektarov, v letih 2015-2019 pa za 8413 hektarov.V okviru kampanje subvencijskih vlog 2018 je bilo izplačanih 9,6 milijona evrov sredstev, od tega 7,8 milijona evrov za ekološko kmetovanje in 1,8 milijona evrov za preusmeritev vanj. Skupno je bilo podprtih 45.660 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega 40.877 hektarov za ekološko kmetovanje in 4.783 hektarov za preusmeritev v ekološko kmetovanje. V izvajanje je bilo vključenih 3229 kmetijskih gospodarstev, v preusmeritev pa 1144. Do 31. 8. 2019 je bilo izplačanih slabih 45 milijonov evrov, kar predstavlja 68 odstotkov razpoložljivih sredstev za ta ukrep; skupaj je zanj namenjenih 66,13 milijonov evrov.

Ekokmetija Vegerila in podjetje Termodron sta zmagovalca prvega natečaja Agrobiznis hi-tech

11. december 2019

 

Ekokmetija Vegerila in podjetje Termodron sta zmagovalca prvega natečaja Agrobiznis hi-tech

Priznanje za zmago med uporabniki novih tehnologij na natečaju Agrobiznis hi-tech 2019 je državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek predal Tilnu Praprotniku, ustanovitelju majhne ekološke kmetije Vegerila.

Foto: Jure Makovec

Da vidimo, kako se posodablja kmetijstvo, smo pri Agrobiznisu letos vpeljali natečaj Agrobiznis hi-tech, s katerim predstavljamo uporabnike in ponudnike novih tehnologij. Od avgusta smo jih predstavili 16, med katerimi je komisija izbrala štiri finaliste. Zmagovalca med finalisti smo razglasili danes na 4. konferenci o novih tehnologijah v kmetijstvu. Med uporabniki novih tehnologij je zmagala digitalizirana ekološka kmetija Vegerila, ki uspešno posluje, med ponudniki pa mariborski startup Termodron, ki z uporabo dronov in analizo podatkov pridelovalcem optimizira in poceni pridelavo.

Vegerila širi ponudbo za svoje stalne kupce

 

"Pred štirimi leti smo ustanovili majhno kmetijo, zaradi majhnih začetnih stroškov pa izbrali pridelavo zelenjave in zelišč. Prodajamo lokalno, 70 odstotkov prek partnerskega kmetovanja, preostanek pa restavracijam. Živimo od trženja več kot 60 vrst pridelkov, ki jih pridelujemo na 0,43 hektarja. Iskanje kupcev je najtežje, zato želimo ohraniti kupce in jim ponuditi še več. Šli bomo v še večjo diverzifikacijo ponudbe, prihodnje leto bomo ponujali tudi kokošja jajca, naslednji korak bo morda predelava. Iščemo tržne niše, ki se naslanjajo na našo osnovno kmetijsko pridelavo," pravi Tilen Praprotnik z ekološke kmetije Vegerila iz Lesc na Gorenjskem.

Uporabo dronov širijo v sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo

 

Z brezpilotnimi letalniki ali droni so v Termodronu najprej pregledovali daljnovode, k preizkušanju, kako bi lahko koristili pri poljedelstvu, pa jih je napeljalo podjetje Jeruzalem Ormož SAT. Na njihovih njivah so z dronom, na katerega je pritrjena kamera z infrardečim (IR) spektrom, pred letom dni testno pregledali omejen nabor kultur. Z raziskovalci katedre za biosistemsko inženirstvo mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so začeli raziskovati, po kakšnem postopku bi lahko uporabili drone pri pridelavi žit. "Tu so glavni izzivi povezani z uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter s pravočasnim odkrivanjem bolezni in škodljivcev. Razvili so rešitev za optimalno dognojevanje žit s pomočjo dronov in analizo podatkov. Rezultat je prihranek umetnega gnojila. Sodelujejo tudi s Panvito in podjetjem ŽIPO Lenart, od tehnološko naprednejših kmetij pa tudi s kmetijo Meolic in kmetijo Cigüt.

Joze Podgorsek, Sergej Krajnc; 4. Agrobiznis konferenca, Nove tehnologije v kmetijstvu, druzenje pred zacetkom; Kristalna palaca, Ljubljana, Slovenija, 10.12.2019, Foto: Jure Makovec
Foto: Jure Makovec

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek je čestital Sergeju Krajncu iz Termodrona za zmago med ponudniki novih tehnologij na natečaju Agrobiznis hi-tech 2019.

 

Možnosti za uporabo dronov v kmetijstvu je še veliko. "Prihodnje leto širimo uporabo dronov v sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Svojo rešitev na ključ bomo prilagodili tako, da bo uporabna tudi za srednje in manjše kmetije, dolgoročno pa jo želimo ponuditi tudi v tujini," pravi Sergej Krajnc, ustanovitelj Termodrona.

Čestitamo zmagovalcema in preostalima finalistoma - kmetiji Majerič, ki promvira ohranitveno kmetovanje, in biotehniški fakulteti, ki razvila inovativne metodo za žlahtnjenja, s katero pridejo prej in z manj dela do nove hibridne sorte zelenjave. Čestitamo tudi vsem drugim kandidatom, ki smo jih uvrstili na prvi natečaj Agrobiznis hi-tech. 

Za četrtino več ekoloških pridelkov na njivah in vrtovih

13. avgust 2019

Objavljeno v časopisu DELO

12. avgust 2019 15.00

 

Za četrtino več ekoloških pridelkov na njivah in vrtovih

Kmetovanje: med slovenskimi kmetijami je 5,4 odstotka vseh ekoloških, obseg pridelave pa nadpovprečno povečujejo.

 

Za četrtino več ekoloških pridelkov na njivah in vrtovih

 

 

Priljubljenost »naravnega« pri pridelavi hrane v Sloveniji narašča, kar izkazujejo tudi statistični podatki. V sistem kontrole ekološkega kmetovanja je bilo v letu 2018 zajetih 3741 kmetijskih gospodarstev oziroma tri odstotke več kot v letu 2017, ki so predstavljala 5,4 odstotka vseh kmetij, je poročal Surs. Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi je bila v letu 2018 glede na leto 2017 večja za 1320 hektarov oziroma za sedem odstotkov, najbolj so zrasle površine vinogradov, sadovnjakov, oljčnikov in površin za pridelavo zelenjave. Še vedno pa z 81,7 odstotka površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, prevladujejo travniki in pašniki.

Celotni pridelek na ekoloških njivah in vrtovih je bil lani za 27 odstotkov večji kot v 2017 (tehtal je 29.216 ton); količina zelenjadnic je bila večja za 21 odstotkov (1834 ton). Količinsko večja sta bila tudi pridelka v vinogradih in oljčnikih: pridelek grozdja je bil večji za 15 odstotkov (1505 ton), pridelek oljk pa za 31 odstotkov (552 ton).Skupna prireja mesa iz ekološke reje je bila v letu 2018 za 26 odstotkov večja kot v letu 2017. Ekološkega kravjega mleka so v 2018 namolzli 6868 ton ali 20 odstotkov več kot v 2017, ovčjega 181 ton ali približno dva odstotka več kot v 2017, kozjega pa 139 ton ali 13 odstotkov manj kot v 2017.V primerjavi z 2017 sta se lani močno povečala tudi pridelek ekološko pridelanega medu (za 41 odstotkov) in prireja jajc (za 26 odstotkov).

Ekološki sektor v Evropi vedno močnejši

5. december 2018

Na poslovnem forumu  COGECA 28.11.2018 v Bruslju so razpravljali o ekološkem kmetijstvu. Ugotavljajo, da  trg ekoloških živil v Evropi  hitro raste, vendar  komaj zagotavlja povpraševanje po ekoloških izdelkih, Najpomembnejši partner pri trženju  ekoloških živil so splošne trgovske verige, ključno pa je partnerstvo med proizvajalci in trgovino.

Kako se  Zadruge odzivajo na sodelovanje z ekološkimi proizvajalci, si lahko preberete v članku.

Kako pa se zadruge v Sloveniji odzivajo na sodelovanje z ekološkimi proizvajalci?

Ljubljanske mlekarne povečujejo odkup ekološko pridelanega mleka

18. oktober 2018

Ker povpraševanje po ekološko pridelanih in predelanih mlečnih izdelkih raste, so se v Ljubljanskih mlekarnah odločili okrepiti ponudbo izdelkov iz izključno slovenskega ekološkega mleka. Z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije so tako podpisali zavezo o vsakoletnem odkupu pet milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka.

Ljubljanske mlekarne so največji slovenski odkupovalec surovega mleka, vsako leto ga odkupijo približno 207 milijonov litrov. A od tega je le 850 tisoč litrov mleka iz ekološke pridelave, to številko pa želijo zdaj po besedah direktorja družbe Tomaža Žnidariča povečati.

Ne najdejo dovolj slovenskega ekološkega mleka

"Potrošniki iščejo ekološko pridelano mleko, na žalost pa ne najdejo dovolj slovenskega ekološkega mleka, zato se obračajo k tujim proizvajalcem, ki jih je trenutno na slovenskem trgu več, kot pa je naše lastne pridelave in predelave," je povedal Žnidarič.

Priložnost v ekološki pridelavi mleka vidijo predvsem kmetje na težje dostopnih območjih. "Smo hribovska kmetija, kakšnih je v Sloveniji kar nekaj, te pa zaradi višjih stroškov težko konkurirajo velikim evropskim pridelovalcem, zato v ekološki pridelavi vidim priložnost," je povedal ekološki kmet Gašper Dajčman, ki že zdaj dobavlja mleko Ljubljanskim mlekarnam.

 

Vsako leto bodo odkupili pet milijonov litrov 

Medtem ko Ljubljanske mlekarne odkupujejo mleko od 2100 slovenskih kmetov, pa je med njimi le 12 takih, ki dobavljajo ekološko pridelano mleko. Da bi to številko povečali, s tem pa tudi količine odkupljenega ekološkega mleka, je Žnidarič danes s predsednico Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Marijo Marinček podpisal zavezo, s katero se Ljubljanske mlekarne zavezujejo, da bodo do konca leta 2020 vsako leto odkupile pet milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka.

Za dodatno spodbudo bodo v Ljubljanskih mlekarnah zvišali tudi odkupno ceno ekološko pridelanega mleka. Ta je trenutno za deset centov višja od cene za liter običajnega mleka, od 1. decembra pa jo bo presegala za 13 centov. S tem bodo ekološki kmetje za svoje mleko prejeli približno 40 odstotkov več, je povedal Žnidarič.

 

Ekološko kmetovanje: Povpraševanje raste, povezovanje peša

23. september 2018

Ekološko kmetovanje: Povpraševanje raste, povezovanje pa šepa

Komentiraj Objavi Objavi Objavi

23.9.2018 | 17:30

Trebnje - Ekološko kmetijstvo bi se lahko glede na slovenske naravne danosti in razširjenost tradicionalnega načina kmetovanja razvijalo bistveno hitreje. A država ni dosegla zastavljenih ciljev razvoja ekološkega kmetijstva, zato se, ker se povpraševanje po ekološki hrani močno povečuje, bohotijo posli z uvoženo.

V ekološkem kmetijstvu marsikaj šepa. Manjka kmetijskih svetovalcev specialistov za to področje, ni skupne spletne strani, ponudba je razdrobljena, transportne poti so dolge, ekološke kmetije gospodarijo neracionalno, so nepovezane med seboj, celoten sistem vseh, ki delujejo na področju ekološkega kmetovanja, pa je neorganiziran. V takih razmerah je bila za nameček že dalj časa neaktivna Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije, zaradi cesar se tudi kolektivna blagovna znamka Biodar, ki je v njeni lasti, ni razvijala, kot bi se morala.

OD LANI NOVA ZVEZA

Lansko jesen je zaradi takega stanja pet združenj (Celje, Severna Primorska, Gorenjska, Istra ter tudi naše združenje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino) ustanovilo novo Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, ki za zdaj povezuje le okrog 500 kmetov. Predsednica zveze je Marija Marinček, sicer tudi predsednica združenja za ekološko kmetovanje v naši regiji. Zveza je med drugim februarja letos organizirala zelo odmeven posvet o ekološkem kmetijstvu v državnem svetu.

Marinčkova je prepričana, da je bilo, tudi zaradi slabe organiziranosti, predvsem pa slabega posluha na ministrstvu, ekološko kmetijstvo po letu 2010 zapostavljeno. Med drugim ni bilo zajeto v zakonu o promociji slovenskih živil, kar bi radi zdaj nadoknadili.

»Argument ministrstva, da nimamo dovolj domačega ekološkega blaga, ne zdrži, saj imamo državo, da pomaga. Po svoje tudi projekt Izbrana kakovost škoduje ekološkim kmetom, saj izbrana kakovost pomeni slovensko poreklo in plačan prispevek, nikakor pa ne enakih standardov kot ekološka pridelava, ki je pod strogim nadzorom,« pravi predsednica zveze. Pri tem bo nujno delo s potrošniki, katerih poznavanje živil ekološke pridelave je pomanjkljivo, saj ne poznajo razlik med ekološkimi in konvencionalnimi.

Nova zveza je vključena v vse organe namesto starega združenja in zastopa ekološke kmete. Marinčkova dodaja, da so bili ekološki kmetje pred leti zagnani in da bi bila večja aktivnost nujna tudi zdaj. Zveza si želi povečati članstvo in ga združiti. V državi je zdaj okrog 3.600 ekoloških kmetov, ki kmetujejo na 46.300 ha zemlje. Po podatkih kmetijskega ministrstva trend izdajanja ekoloških certifikatov raste.

KATERA ZNAMKA?

Ekološke kmetije si gradijo zaupanje strank tudi z neposredno prodajo na stojnicah.

Zveza si bo prizadevala za povečanje ekoloških površin, pridelkov in števila kmetij, ena njenih osrednjih nalog pa je vzpostavitev nove ekološke blagovne znamke živil, kar je nameravala doseči že do letošnjega sejma Agra, a se članom doslej še ni uspelo poenotiti. Člani bi sicer radi obdržali in razvijali dosedanjo znamko Biodar, kolektivno znamko prejšnjega združenja, ki pa zdaj deluje le še na papirju in je domnevno tudi zadolženo, zato si je nova zveza ne upa prevzeti.

Zveza bo sicer sodelovala z vsemi ustanovami v državi, ki so povezane z ekološkim kmetijstvom, s sodelovanjem na dogodkih pa je že v prvem letu obstoja promovirala ekološko pridelavo in ekološke kmete, poleg tega je začela postavljati tudi spletno stran za kmete in potrošnike. »Načrtujemo še sestanek pri novi ministrici, ker bi radi, da bi več pozornosti v državi namenjali ekološkemu kmetijstvu. Radi bi izposlovali dodatek za travinje, pa tudi, da bo v državi evidentirano, koliko katere vrste ekoloških živil imamo, saj zdaj ni pravih podatkov. To je pomembno, saj se pri nas vse meče v en koš – domače, ekološko, bio …« opozarja Marinčkova.

Zveza se zavzema še za to, da se v šole uvede ekoobrok, da bi šolarji začutili razliko v okusu. Kot meni predsednica, bi za začetek lahko uvedli en obrok ekohrane na mesec. Veseli bi bili tudi, če bi akcija Slovenski zajtrk nekoč postala Ekološki zajtrk.

Ekološki pridelovalci opažajo, da se prodaja na tržnicah in drugod slabša, medtem ko tista v trgovskih verigah narašča, pri čemer je pomembno, da gre večinoma za uvožena živila, za katera ne veljajo tako stroga pravila za ekološko pridelavo kot v Sloveniji, na kar bi morali vedno znova opozarjati potrošnike.

Tudi zgornje je razlog več za razširitev ekološke pridelave v Sloveniji, še dodaten razlog pa je uredba o zelenem javnem naročanju, ki določa, da morajo javne ustanove od leta 2024 kupiti vsaj 15 odstotkov ekoloških živil. Ker je domačih za zdaj premalo, na razpisih zmagujejo tista iz uvoza. Da bi to izboljšali, je nujno tesnejše sodelovanje pri prodaji na lokalni ravni, ker bi ekološki kmetje potem lažje prodrli v javne ustanove in gostinstvo ter okrepili prodajo na tržnicah.

MALO DENARJA, MALO ...

»Ekološki kmetje imajo premalo znanja za lažje obdelovanje ekoloških površin, pogrešajo več slovenskih ekoloških semen in več specializiranih svetovalcev za ekološko kmetovanje,« navaja Marinčkova.

Od dobrega dela nove zveze je odvisno torej marsikaj, a zveza ima hkrati omejitve. Mnogi člani se še ne zavedajo, da morajo k uspehu prispevati sami s svojo aktivnostjo, po drugi strani pa je problem financiranje zveze. Medtem ko avstrijska zveza članarino zaračuna od 104 do 150 evrov, ima devet zaposlenih (šest jih plačujeiz evropskih projektov) in združuje kar 80 odst. vseh ekoloških kmetov, ki tudi uporabljajo enotno znamko, je v naši novi zvezi članarina 3 evre.

»Ob tem pa vsi člani pričakujejo, da bodo imeli od zveze enake storitve kot Avstrijci,« navaja predsednica in dodaja, da se zveza poleg tega financira še z donacijo društev – članov. Nekaj denarja je poskušala dobiti tudi na razpisu, a ji za zdaj ni uspelo, pritožba pa še ni rešena.

Članek je bil 20. septembra 2018 objavljen v Dolenjskem listu.

Besedilo in fotografiji: Breda Dušič Gornik

 

Ekološko kmetovanje za bolj zdravo življenje

Posvet v državnem svetu

17. junij 2018

Državni svet, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije so 27. februarja 2018 organizirali posvet o razvoju ekološkega kmetovanja z naslovom Ekološko kmetovanje za bolj zdravo življenje.

Stran 1 od 2 (Vseh vnosov: 15)

Kontaktirajte nas

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
Dolenje selce 18
8211 Dobrnič
040 254 667
marija.marincek@gmail.com

Uradni podatki

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
Dolenje selce 18
8211 Dobrnič
ID za DDV: 11091681
IBAN: SI56 6100 0001 8393 002 (Delavska hranilnica d.d.)