Regenerativno kmetovanje je zeleno zavajanje IFOAM opozarja
IFOAM Organics Europe svari pred zlorabo trditev, oznak ali komunikacijskih pobud o živilskih izdelkih, ki prispevajo k zelenemu zavajanju(greenwashing) in ovirajo prehod k trajnostnim prehranskim sistemom. Trditve in oznake na embalaži segajo od regenerativnega, lokalnega, organskega do ekološkega kmetijstva. Vendar pa ni vse zlato, kar se sveti, ali v tem primeru zeleno, in čedalje večja uporaba izraza »regenerativno kmetijstvo« je primer tega.
Čeprav se lahko uporablja trditev kot je regenerativno kmetovanje z najboljšimi nameni, se prav toliko uporablja za zavajanje. Evropsko gibanje za ekološko hrano in kmetovanje pozdravlja sprejetje nekaterih regenerativnih praks v konvencionalnem kmetovanju in se veseli sodelovanja z resnimi regenerativnimi akterji. Vendar pa je IFOAM Organics Europe zaskrbljen, da uporaba izraza dobiva oblike, ki spodkopavajo pomen, cilje in potencial regenerativnega kmetijstva, vključno z ekološkim kmetijstvom. Kot pravi Jan Plagge, predsednik IFOAM Organics Europe: »Kmetijske prakse, katerih cilj je regeneracija tal in biotske raznovrstnosti so v središču ekološkega kmetijstva. Gibanje IFOAM sprejema regenerativna načela, ki so vsa vključena v načela ekologije, zdravja, pravičnosti in obdelave ter išče pozitivno sodelovanje z resnimi regenerativnimi kmeti in akterji. Ob upoštevanju trenutne podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti so nekatere t.i. regenerativne prakse lahko dober prvi korak za prehod na ekološko, edino certificirano trajnostno kmetijsko prakso na ravni EU. Ekološko kmetijstvo je in ostaja vodilna trajnostna pobuda za preoblikovanje pridelave hrane in kmetijstva v EU. Ker ni enotne znanstvene ali pravne definicije "regenerativnega kmetijstva", se izraz v zadnjih letih vedno bolj napačno uporablja za spodbujanje in blagovno znamko pristopov, ki prinašajo malo okoljskih koristi, hkrati pa dovoljujejo uporabo vrste degenerativnih praks in sintetičnih pesticidov. z dobro znanimi slabostmi za biotsko raznovrstnost. Vsaka kmetija, izdelek ali podjetje lahko trdi, da je "regenerativno", zaradi česar so splošne izjave o prednostih "regenerativnega" kmetovanja nemogoče. Eric Gall, namestnik direktorja in vodja politike IFOAM Organics Europe, nadaljuje: »Potrošnike je nujno bolje obveščati o okoljskih posledicah različnih sistemov kmetijske proizvodnje, vendar nekatere trditve in oznake, vključno z uporabo izraza »regenerativno« v nekaterih primerih, prej raje prispevajo k zelenemu zavajanj, kar napačno usmerja potrošnike, naložbe in politiko, spodkopava resnično preobrazbo prehranskega sistema v smeri trajnosti in agroekologije, vključno z ekološkim kmetijstvom.
Agroizziv: bomo povečali obseg ekološkega kmetijstva, kot smo si naložili?
Strokovnjaki o priložnostih za povečanje ekološke pridelave, predelave in rast prodaje ekoživil slovenskega porekla
21.02.2023 15:53 Dopolnjeno: 21.02.2023 16:09
»Dvomim, da bomo leta 2027 dosegli cilj in ekološko kmetovali na 18 odstotkih kmetijskih zemljišč, saj ukrepi ne gredo v pravo smer. Živilske industrije nihče ne podpira, samo s kmeti pa ne bomo povečali ekološke pridelave. Že 15 let se trudimo, da bi otroci v šolah in vrtcih jedli ekološko hrano, o njenih prednostih izobražujemo otroke in vodje prehrane. Če bi odgovorni v državi mislili resno, bi ekološko hrano otrok že zdavnaj subvencionirali. Tako pa vse velike besede o spodbujanju ekološke pridelave in predelave ostanejo na papirju in v volilnih obljubah,« pravi Sandra Turnšek, direktorica prve ekološke mlekarne Krepko iz Laz pri Logatcu.
V Sloveniji smo predlanskim ekološko kmetovali na 11 odstotkih kmetijskih zemljišč, ta delež pa naj bi do leta 2027 povečali na 18 odstotkov. Ali nam bo to uspelo? Kateri ukrepi bi nas pripeljali do tega cilja?
Leta 2020 je EU doživela kar 15-odstotno letno rast vrednosti trga ekoloških živil, ki je ocenjena na slabih 45 milijard evrov. To je 150 odstotkov več kot leta 2009. Največja rast je bila v Nemčiji (22 odstotkov), Avstriji (18 odstotkov) in na Irskem (16 odstotkov). Nemčija pomeni kar tretjino celotnega trga ekoloških živil v EU, sledi Francija. Največji tržni delež ekoloških živil imajo na Danskem (13 odstotkov), v Avstriji (11 odstotkov), v Luksemburgu in Španiji (po devet odstotkov).
Kako tem državam sledi Slovenija? Bomo ekološko kmetijstvo povečali tako, kot smo si naložili? Za mnenje in predloge, kako bi pridelali več ekohrane in je tudi prodali, smo vprašali tri strokovnjake, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo ali predelavo.
Večja podpora ekološki predelavi
»Dvomim, da bomo leta 2027 dosegli cilj in ekološko kmetovali na 18 odstotkih kmetijskih zemljišč, saj ukrepi ne gredo v pravo smer. Živilske industrije nihče ne podpira, samo s kmeti pa ne bomo povečali ekološke pridelave,« pravi Sandra Turnšek, direktorica prve ekološke mlekarne Krepko iz Laz pri Logatcu. So kralji kefirja, ki ga edini v Evropski uniji delajo po tradicionalnem receptu iz kefirjevih zrn. A druge mlekarne še vedno prodajo več kefirja, čeprav je industrijski in ni iz kefirjevih zrn, je pa cenejši.
Mlekarna Krepko vsako leto odkupi dobrih 2,2 milijona litrov ekološkega mleka s kmetij ter ga predela v kefir, ki presega 70 odstotkov njihovih izdelkov. »Iz proizvodnje bomo umaknili tiste mlečne izdelke, katerih cena ne pokriva stroškov. Razvijali bomo tudi nove izdelke, prve novosti bodo marca naprodaj. Odkupa ekološkega mleka ne bomo povečali, saj tu ni novih kmetij z ekološkim mlekom. Naš glavni cilj je obdržati stalne kupce, kar je kar izziv,« napoveduje Sandra Turnšek.
Marko Slavič z ekokmetije Slavič iz Vučje vasi pri Križevcih pravi, da lahko z veliko truda v petih letih povečamo ekološko kmetovanje in dosežemo cilje. »Kmetijsko ministrstvo mora bolj podpreti preusmeritev kmetij v ekološko pridelavo ter povezovanje kmetov s predelovalci. Več ekokmetij bi dobili z večjim, denimo 70-odstotnim, sofinanciranjem naložb. Podpreti je treba tudi vlaganja v predelavo in spodbujati kratke verige,« dodaja.
Preboj mogoč pri javnih ustanovah
Od leta 2006 ima njihova mlekarna certifikat za predelavo ekološkega mleka. Povezali so ekološke kmetije v združenje GIZ Eko Krepko, ekoživila pa pripeljali v šole in vrtce. S pokušnjami, promocijo, ozaveščanjem in pomočjo šolam in vrtcem pri pripravi javnih naročil so povpraševanje po ekološkem mleku in mlečnih izdelkih v javnih ustanovah povečali. A po desetih letih je združenje ugasnilo, saj so kmetije razvile svojo prodajno mrežo. Prodaja ekoživil v javne ustanove ne raste, kot bi lahko, glavna težava pa je, da šole in vrtci ne naročajo ekoživil, čeprav so o tem podpisali pogodbo s ponudniki. »Že 15 let se trudimo, da bi otroci v šolah in vrtcih jedli ekološko hrano, o njenih prednostih izobražujemo otroke in vodje prehrane. Če bi odgovorni v državi mislili resno, bi ekološko hrano otrok že zdavnaj subvencionirali. Tako pa vse velike besede o spodbujanju ekološke pridelave in predelave ostanejo na papirju in v volilnih obljubah,« poudarja.
Premik je treba narediti tudi drugje v verigi. »Brez povezovanja kmetov z živilsko industrijo in večjim obsegom predelave ne bomo opazno povečali ponudbe ekoloških živil. Živilci ne moremo tekmovati s tujimi ekološkimi dobavitelji, ki imajo večji obseg predelave in zato nižjo ceno od domačih ponudnikov,« dodaja Sandra Turnšek.
Če želimo povečati obseg ekološke pridelave in predelave, je obvezno ozaveščanje od osnovne celice družbe. To je družina. Pomembno vlogo imajo mame. »Če mame poznajo prednosti ekohrane, jo dajo na krožnik, otroci se je navadijo in ekološko postane njihov življenjski slog. S takimi kupci raste povpraševanje, ki je nujno za povečanje ponudbe slovenskih ekoživil,« še pravi Sandra Turnšek.
Partnersko kmetovanje
V nasprotju z njo pa Marko Slavič z ekokmetije Slavič iz Vučje vasi pri Križevcih pravi, da lahko z veliko truda v petih letih povečamo ekološko kmetovanje in dosežemo cilje. »V ta namen mora kmetijsko ministrstvo bolj podpreti preusmeritev kmetij v ekološko pridelavo ter povezovanje kmetov s predelovalci. Več ekokmetij bi dobili na primer s 70-odstotnim sofinanciranjem naložb z nepovratnimi sredstvi. Podpreti je treba tudi vlaganja v predelavo in spodbujati kratke verige. Bolj trajnostno je slovenska ekoživila prodati na domačem trgu in to bi bilo dobro spodbujati pri vseh členih prehranske verige. S trgovci bi se lahko dogovorili o večji dobavi, temu pa bi prilagodili pridelavo in predelavo. Trgovci so naravnani na ceno, prednost dajejo cenejšim ekoživilom iz vzhodne Evrope. Spodbudno je, da v zadnjih letih raste povpraševanje po slovenski ekohrani in da trgovci povečujejo ponudbo,« pravi Marko Slavič. Lani, ko so se mineralna gnojila, ki jih v ekološkem poljedelstvu ne uporabljajo, podražila, je pričakoval, da bo več kmetij začelo ekološko kmetovati. A kljub nižjim stroškom ekopridelave od konvencionalne se to ni zgodilo.
Marko Slavič ima dobre izkušnje s partnerskim kmetovanjem, saj od 35 ekoloških kmetij odkupuje žito in oljnice, jih predela v mlevske izdelke in olja ter proda pod znamko Vila Natura. Prodajajo jih na domači kmetiji, v manjših trgovinah in trgovskih verigah, zanima jih tudi izvoz. Sami obdelujejo 70 hektarjev njiv, skupaj s partnerskimi kmetijami pa blizu 600 hektarjev. Največ prodajo ovsenih ekoloških kosmičev, pšenične in ržene ekološke moke. Iščejo nove kupce in vlagajo v pridelavo ter predelavo.
Ekološko kmetovanje na vodovarstvenih območjih
Tudi Aleš Fister, novi predsednik zveze društev ekoloških kmetov ZDEKS, meni, da lahko ekološko kmetijstvo do leta 2027 razširimo na 18 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč. »Za to potrebujemo celostne ukrepe. Veliko ukrepov je opisanih v akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo do leta 2027. Najbrž najpomembnejši ukrep je ozaveščanje javnosti o pomenu ekološke hrane za naše zdravje in vitalnost okolja, v katerem živimo. To je eden izmed korakov do večje ekološke pridelave. Kmetje pogrešajo boljši dostop do znanja, več specializiranih svetovalcev za ekološko kmetijstvo, bolje organiziran odkup ekopridelkov in predelavo teh,« pravi Aleš Fister.
Nastaja nova zakonodaja o manjši rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki bo omejevala uporabo fitofarmacevtskih sredstev na zaščitenih območjih. »Na teh površinah je priložnost za vpeljavo ekološkega kmetijstva, še posebej na vodovarstvenih območjih. Kar nekaj jih je v javni lasti, država bi jih lahko postopoma namenila ekološki pridelavi,« našteva Aleš Fister. Izboljšati je treba tudi dostop slovenskih ekoživil v kuhinje javnih ustanov. Pred dobrim letom nismo vedeli, kateri organ preverja, ali javne ustanove naročajo predpisan delež ekoloških živil. To je naloga kmetijske inšpekcije, a brez kontrole ne bo sprememb. »Kmete je treba spodbuditi k povezovanju in za to potrebujemo ljudi. Kmetje smo pridelovalci in direktorji svojih kmetij, ne moremo biti tudi vodje povezovanja,« dodaja Fister.
Prihaja z živinorejsko-poljedelske ekološke kmetije na Ovsišah. Obdelujejo pet hektarjev njiv in deset hektarjev travnikov. Največ dohodka jim prinese ekološka zelenjava, ki jo gojijo na 0,7 hektarja. Pridelke prodajajo prek partnerskega kmetovanja in tedenskih zabojčkov, ki jih kupci dobijo na prevzemnih mestih. Zanje pomemben prodajni kanal je tudi skupnostno naročanje prek zavoda Stonoga iz Predoselj pri Kranju. Prodajajo tudi na tržnici in dobavljajo javnim ustanovam.
Kaj kaže analiza trga z ekološkimi živili v Sloveniji
Povzemamo, kaj kaže analiza trga z ekološkimi živili v Sloveniji, ki jo je lani opravil Inštitut za razvojne in strateške analize skupaj z Aragonom in fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora.
Neizkoriščene priložnosti v javnih ustanovah
Analizirali so prodajo ekoživil v javne ustanove, trgovske verige, gostincem in na kmetijah. Anketa med 507 zavezanci za javno naročanje živil je pokazala, da je delež ekoživil v nabavi vseh živil leta 2019 znašal povprečno 13 odstotkov. Od ekoloških živil javne ustanove nabavljajo največ sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov.
Največji delež ekoživil so imeli domovi za starejše (17 odstotkov), najmanjšega pa bolnišnice, dijaški domovi oziroma srednje šole (okoli deset odstotkov). Večina javnih ustanov ne dosega obveznega 15-odstotnega deleža ekoloških živil, ki ga določa uredba o zelenem javnem naročanju. Ta delež presega četrtina javnih ustanov. Od ekoloških živil javne ustanove nabavljajo največ sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov.
Anketa je pokazala tudi, da javne ustanove 57 odstotkov ekoživil nabavljajo prek javnih naročil, 43 odstotkov pa bolj preprosto in po krajši poti – z naročilnico. Šole, ki so vključene v ukrep šolske sheme, s katerim otrokom v osnovni šoli in ustanovah za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavljajo brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave, mleko in mlečne izdelke, prek te sheme nabavijo v povprečju 20 odstotkov ekoloških živil.
Večina anketiranih javnih ustanov napoveduje, da bo nakup ekoživil povečala, ta delež pa naj bi leta 2025 znašal od 15 do 20 odstotkov. Po ocenah so anketirane javne ustanove leta 2019 skupaj nabavile za okoli 18 milijonov evrov ekoživil, od tega so namenile okoli 6,7 milijona evrov za slovenska ekološka živila.
Previsoka cena, sami morajo iskati ekološke ponudnike, premajhna ponudba in količina ekoživil, premalo osebja za pripravo jedi, zahtevno naročanje in načrtovanje količin vnaprej pa so glavne ovire pri nabavi ekoživil. Nakup slovenskih ekoživil otežujejo predvsem višja cena od uvožene ekohrane, premajhna količina in sezonska namesto celoletne ponudbe.
Več ekokmetij, več pridelkov, večja prodaja
Predlagali so ukrepe, s katerimi bi povečali ponudbo domače ekološke hrane in spodbudili večje povpraševanje. Z razmahom ekoloških kmetij bi povečali ponudbo, večje količine pa s povezovanjem pridelovalcev in skupno prodajo. Večje povpraševanje bi prineslo državno ali občinsko subvencioniranje nakupa ekoživil. To bi dosegli z zvišanjem postavljenih cen obrokov, saj trenutno ne omogočajo večjega nakupa ekoživil. Z izobraževanjem kuharjev v javnih ustanovah in vodij prehrane bi jih spodbudili k večjemu naročanju in porabi ekoživil. Koristilo bi tudi povezovanje javnih ustanov in ekoloških kmetij, da bi se seznanili s potrebami in ponudbo. V ta namen bi bilo dobro tudi izboljšati Katalog živil za javno naročanje, ki ga je vzpostavila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Spomnimo, da Zadružna zveza Slovenije na spletni strani zadruzno.si predstavlja, kaj ponujajo zadruge. Predlagajo tudi spremembo javnega naročanja, kjer bi predvideli dodatne točke za živila slovenskega porekla.
Večja ponudba v trgovinah
Podobno ugotavlja tudi osem trgovskih verig in specializiranih trgovcev z zdravo hrano. Na policah je zadnja leta vse več ekoživil, tudi slovenskih. Vendar je delež ekoživil še vedno pod petimi odstotki. Delež slovenskih ekoživili na policah je v povprečju 15 odstotkov, ta delež pri manjših trgovcih znaša do 50 odstotkov. Skupno vrednost prodaje ekoživil v trgovskih verigah v letu 2019 ocenjujejo na okoli 110 milijonov evrov, prodajo ekoživil slovenskega porekla pa na 14 milijonov. Nekateri trgovci pričakujejo, da bo prodaja ekoživil še rasla, drugi se bojijo manjše kupne moči, ki lahko ustavi rast prodaje ekoživil.
Trgovci se strinjajo, da so slovenska ekoživila kakovostna, moti pa jih, da so dražja od uvoženih in da je ponudba večinoma sezonska, pogrešajo več domačega ekološkega sadja in zelenjave. Prodajo slovenskih ekoživil lahko izboljšamo z ozaveščanjem kupcev o prednostih ekološkega kmetijstva in živil, s povezovanjem ponudnikov in večjo podpre države ekološkemu kmetijstvu, da bi povečali obseg pridelave.
Za gostince je najpomembnejša cena
In kako ekoživila sprejemajo gostinci? V restavracijah, kavarnah in barih je delež ekoživil zanemarljiv, še največ je ekoloških vin. Gostinci ne čutijo povpraševanja po ekoživilih, ta bi lahko pomembnejšo vlogo dobila le v ekoloških hotelih, hotelih višjih kategorij in restavracijah z ekološkim certifikatom. Gostinci ne načrtujejo večje nabave ekoživil, pri nabavi hrane najbolj gledajo na ceno. Gostinci ne kupujejo slovenskih ekoživil zaradi cene in pomanjkljive dostopnosti.
Kmetje pogrešajo zadrugo, ki odkupuje ekopridelke
Predlanskim je okoli 2.900 kmetij z ekološkim certifikatom tržilo pridelke, kar je 80 odstotkov kmetij v ekološki kontroli. Anketa med 405 ekološkimi kmetijami je pokazala, da jih dobrih 30 odstotkov del ekoživil proda kot konvencionalna. Skoraj 15 odstotkov ekokmetij tudi izvaža. Doma ustvarijo 60 odstotkov prodaje, 30 odstotkov pa na tujih trgih. Pri izvozu prevladujejo ekološki vinarji. Povprečno vrednost prodanih ekoživil na kmetijo so ocenili na 25 tisoč evrov. Višje vrednoti dosegajo kmetije z vrtninami, trajnimi nasadi (sadovnjaki, hmeljišča, vinogradi in oljčniki) in mešano rastlinsko pridelavo. Ocenjujejo, da so leta 2021 slovenske ekokmetije prodale za okoli 55 milijonov evrov ekoloških pridelkov in živil, kar je pet odstotkov več kot leta 2019.
Največ ekoživil prodajo na kmetiji, v kmetijskih zadrugah in prek drugih oblik povezovanja. Skoraj tretjina ekokmetij ima prodajo po spletu in dostavo na dom, četrtina kmetij prodaja na tržnicah, petina pa javnim ustanovam.
Ovire pri prodaji
Prodajo ovirajo nizke odkupne cene ekoživil, predvsem mesa. Cenovni pritiski trgovcev so vse večji zaradi cenovno ugodnejših živil iz tujine. Težava so neredna naročila javnih ustanov, ki včasih kljub podpisani pogodbi s pridelovalci ne naročajo ekoživil. Ekokmete skrbi šibka kupna moč kupcev in slabo poznavanje pomena ekohrane. Tudi pri ekološki pridelavi je veliko negotovosti, zaradi neugodnega vremena je pridelava manjša, birokracija pri prodaji ekoživil je zapletena in zamudna. Kmetje nimajo ljudi, ki bi razvijali prodajo.
Dobro je, da kupci danes kupujejo več ekoživil kot pred dvema letoma. Opazili so večjo ponudbo v trgovinah. Cena in poreklo sta pri nakupu živil pomembnejša od načina pridelave. Glavni izziv je, kako ozavestiti kupce, kako se razlikujejo domača oziroma lokalna in ekološka živila. Največje možnosti za rast prodaje so pri kupcih, ki že posegajo po ekohrani, in v javnih ustanovah, kar bi najlažje dosegli z večjim državnim in občinskim subvencioniranjem nakupa ekoživil. Bolj je treba podpreti tudi naložbe v ekološko pridelavo, predelavo in trženje ter naložbe za zagon tržno usmerjenih ekokmetij.
Na najožjih vodovarstvenih območjih bi morali kmetovati ekološko
Na najožjih vodovarstvenih območjih bi morali kmetovati ekološko
Država za takšne pozive nima posluha. Prav tako namenja premalo denarja za učinkovito promocijo ekoloških živil.
Tržne ekološke pridelovalce v Sloveniji večinoma promovirajo trgovske verige, saj so sami prešibki za vlaganje v samopromocijo.
29.08.2022 ob 05:00
Slovenija si je z akcijskim načrtom razvoja ekološkega kmetijstva postavila cilj, da bo do leta 2027 v ekološki obdelavi 18 odstotkov vseh kmetijskih površin. Zdaj je ta delež nekaj več kot 11-odstoten. Za hitrejši razvoj ekokmetijstva strateški načrt skupne kmetijske politike predvideva tudi več denarja kot v zdajšnjem programskem obdobju; namesto 9,5 milijona 14 milijonov evrov. A za pospešek ekološkemu kmetijstvu bi država morala nameniti tudi več denarja za njegovo promocijo, je bilo eno od sporočil z okrogle mize, ki jo je v okviru kmetijsko-živilskega sejma Agra organizirala Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije.
Kmetijsko ministrstvo bo za promocijo ekoloških proizvodov v tem in prihodnjem letu odštelo 200.000 evrov, toda da bi ta sploh dosegla ključni cilj – spremembo vedenja potrošnikov –, bi država morala zanjo nameniti vsaj milijon evrov, je slovenskim načrtovalcem kmetijske politike priporočila predsednica češkega združenja za ekološko kmetijstvo Pro-Bio Katerina Urbankova. Prav toliko denarja letno Češka od leta 2018 nameni za promocijo svojega ekološkega kmetijstva. Tamkajšnje kmetijsko ministrstvo je sprva hotelo vanjo vložiti okoli 300.000 evrov, a si je premislilo in upoštevalo mnenje njihovega plačilnega organa, agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer so dejali, da je za resnično učinkovito promocijo potreben milijon.
Ekokmetijstvo bo dobilo več denarja.
Promocija ekoživil brez pravega učinka.
Na najožjih vodovarstvenih območjih bi lahko kmetovali izključno ekološko.
Zamegljevanje razlike med ekološko in lokalno hrano
Milijon državnih evrov za promocijo slovenske ekološke hrane bi bil dobrodošel tudi v Sloveniji, se je strinjal Marko Slavič z ekološke kmetije Vila Natura. Tržne ekološke pridelovalce v Sloveniji večinoma promovirajo trgovske verige, saj so sami prešibki za vlaganje denarja v samopromocijo, je opisal.
Mnoge zahodnoevropske, baltske in skandinavske države so v preteklih letih naredile veliko korakov za hitrejši razvoj ekološkega kmetijstva, Slovenija pa je v zadnjem desetletju stagnirala, opaža profesorica s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Martina Bavec. Kot pozitiven premik je označila nacionalno promocijsko kampanjo s sloganom Ekološko + lokalno = idealno. Upa, da bo razjasnila razliko med ekološko in lokalno hrano, ki se jo sistematično zamegljuje. »V Sloveniji še vedno prevladuje prepričanje, da je vse, kar je slovensko, lokalno, kar se proda na tržnici ali pridela na domačih vrtovih, ekološko. S takšnimi argumenti zelenega zavajanja vso slovensko pridelavo želimo predstaviti kot zeleno, kar pa je v škodo ekološkemu kmetijstvu,« je dejala.
Kritična je bila tudi do promocije sheme Izbrana kakovost. »Smo verjetno ena redkih držav v EU, morda celo edina, ki s sredstvi, zbranimi po zakonu o promociji, ki se zbirajo tudi od ekoloških kmetov, promovira izbrano kakovost, v okviru katere se promovira konvencionalna pridelava. Dvomim, da je še kje kakšna država, kjer bi ekološki kmetje sofinancirali promocijo konvencionalnih izdelkov,« je menila in dodala, da je čas za prevetritev zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.
Na trg prihaja več slovenskih ekoloških živil
Zgleda Francije in Münchna
Razprava je nato tekla okoli vprašanja, kakšne priložnosti za hitrejši razvoj ekološkega kmetijstva ponujajo vodovarstvena območja (VVO) in območja (za)varovane narave, na katerih ima Slovenija velik delež kmetijskih površin. Martina Bavec jih vidi kot priložnost, ne omejitev za kmetovanje, ekološko kmetijstvo pa kot eno od možnosti za doseganje boljših rezultatov (kakovosti vode, tal, večje biotske pestrosti). V Franciji so leta 2010 kmetije na VVO začeli preusmerjati v ekološke, izkušnje so pozitivne. Okolica Münchna pa se je na najožjih VVO v celoti preusmerila v ekološko kmetijstvo, zaradi česar se je povečala kakovost pitne vode, je navedla zgleda.
Bavčeva se je strinjala s predlogom različnih akterjev s področja ekološkega kmetijstva, da bi se njive na najožjih VVO, ki so v lasti države, obdelovale le ekološko. S tem bi Slovenija povečala hektare v ekološki obdelavi. Navedla je primer občine Ormož, ki se je prva v Sloveniji odločila, da je treba na VVO, ki jih upravlja oziroma oddaja v najem, kmetovati izključno ekološko. A njenemu zgledu ni sledila nobena druga občina.
Vodja sektorja za trajnostno kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Jože Ileršič je pritrdil besedam profesorice Bavec, da doslej ni bilo političnega posluha za takšne predloge, a ni mogel prenesti nobene dobre novice, ker se vodstvo kmetijskega ministrstva tega vprašanja še ni lotilo. Ministrica Irena Šinko je na svoji predstavitvi pred parlamentarnim odborom za kmetijstvo maja letos sicer dejala, da bodo na zavarovanih območjih spodbujali ekološko kmetovanje.
Previdno z ukrepi
Svetovalec za ekološko kmetijstvo pri kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Mitja Zupančič je izrazil prepričanje, da ekološko kmetijstvo in (za)varovana območja gredo z roko v roki, a tudi ekološki kmetje na teh območjih »trčijo ob pravila, ki se vse bolj zaostrujejo«. Pozval je k previdnosti pri načrtovanju ukrepov na teh območjih. »Če jih bomo uvajali kar na splošno, bomo izgubili vse – samooskrbo in biodiverziteto,« je opozoril. O VVO pa je pripomnil, da se zelo razlikujejo, zato je treba pri vsakem posebej pogledati, kaj je na njem izvedljivo, da kmetom ne bi povzročili preveč težav.
Davorin Koren, vodja enote za trajnostni razvoj v upravi Triglavskega narodnega parka (TNP), je poudaril, da je ekološko kmetijstvo zaželeno na zavarovanih območjih. »Na gorskih območjih intenzivna proizvodnja niti ni mogoča, zato ekstenzivnost olajšuje preusmeritve v ekološko kmetijstvo.« Se pa na območju TNP dogaja podobno kot na drugih hribovskih in gorskih območjih. Število ekoloških kmetov in obseg površin v preusmeritvi v ekološko pridelavo sta stabilna, a se večji del pridelkov še vedno proda kot konvencionalnih, ker ni vzpostavljenih tržnih verig.
Na vprašanje, kdaj bo ekološko kmetovanje na zavarovanih območjih pozitivno vplivalo na demografijo, je Koren odvrnil, da takrat, ko bo mlad človek z njim tudi dobro zaslužil. »Ko bomo nehali leporečiti, da je kmetijstvo način življenja. Kmetijstvo je resna dejavnost, od katere se da preživeti, če človek tisto, kar kakovostno pridela, tudi dobro proda. Dobro se proda, če je dražje, in če nekdo to kupi.« Pri nas je ozaveščenost povprečnega potrošnika še zelo nizka, meni Koren. »Za ekološko hrano nočejo dati več kot za konvencionalno. Ker jim ni treba in ker se dogaja lepotna napaka kmetijske komunikacije, da se zabriše sled, kaj je ekološko, zdravo, domače.«
Ekološka reja mleka shranjuje ogljik, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov – študija
Ekološka reja mleka shranjuje ogljik, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov – študija
22. avgust 2022
Študija je pokazala pozitivne rezultate, ko krave preživijo čas na ekoloških pašnikih
Nova študija v avgustovski številki Journal of Cleaner Production razkriva, da lahko kmetije zadržijo ogljik in zmanjšajo svoje skupne emisije toplogrednih plinov. Raziskovalna skupina Univerze Wisconsin Madison je razkrila oceno življenjskega cikla mlečnih izdelkov, izvedeno na kmetijah Organic Valley , ki kaže, da so majhne ekološke mlečne kmetije, ki se osredotočajo na tehnike paše in ekološke pridelave, prvaki z nizkimi toplogrednimi plini.
Strokovno pregledana študija uporablja prelomno metodologijo, ki vključuje upoštevanje koristi sekvestracije ogljika zaradi pašnikov. Raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Horacia Aguirre-Villegasa, znanstvenika III na Univerzi Wisconsin-Madison , je izvedla prvo študijo te vrste v ZDA, ki je upoštevala pozitivne rezultate sekvestracije ogljika pri kravah, ki preživijo čas na paši.
"Študija predlaga metodo za vključitev sekvestracije ogljika ne le v organske, temveč v vse študije LCA, povezane z mlečnimi kmetijami. Ta metoda temelji na količini ogljika, ki ostane v tleh iz nadzemnih ostankov, podzemnih ostankov in gnoja," Aguirre - je rekel Villegas. "Upoštevajo se tudi učinki praks upravljanja, ki vplivajo na zaloge ogljika, kot so obdelava tal, režim rabe zemljišč, upravljanje in vnos organske snovi v tla na podlagi spremenljivk, specifičnih za kmetijo in regijo, kot sta stopnja dejavnosti in temperatura."
Ocena modeliranja je bila opravljena z vložki, specifičnimi za posamezno kmetijo, ki jih je zagotovil Organic Valley, in odraža naravo in slog proizvodnje, ki je skupen članom mlekarne zadruge. Drugi dejavniki, ki so prispevali k rezultatom nizkih emisij toplogrednih plinov, so vključevali izogibanje vnosom sintetičnih pridelkov in uporabo organskih dodatkov pridelkom, dolgoživost goveda in prevladujočo uporabo gnoja kot vira gnojil.
"Ta LCA predstavlja izhodiščni ogljični odtis naših farm članov mlekarne danes. Znanost dokazuje, kar smo vsi intuitivno vedeli, ko imate sisteme, ki temeljijo na pašnikih, in pridelavo ekoloških pridelkov, imate manjši ogljični odtis," je dejala Nicole Rakobitsch. , direktorica trajnostnega razvoja pri Organic Valley. "Ponosni smo, da imajo kmetije v naši zadrugi v povprečju najnižji znani ogljični odtis med vsemi dobavami mlečnih izdelkov v ZDA, vendar ne bomo ostali na tem rezultatu."
"Zavezani smo k temu, da našim kmetom in vsem mlečnim izdelkom pomagamo nenehno zmanjševati naše emisije toplogrednih plinov," je dodal Rakobitsch. "To je prava stvar in potrošniki iščejo hrano, ki je dobra za planet in njihovo zdravje."
Študija o mleku Organic Valley še poteka in preostalih 40 % zaloge mleka Organic Valley bo ocenjenih do konca leta 2023. Organic Valley prav tako začenja nov program vstavljanja ogljika, ki odkupuje zmanjšanje ogljika od svojih kmetov in pomaga proizvajalcem pri izvajanju lokacij. posebne projekte, kot so kmetijsko-gozdarstvo, izboljšano ravnanje z gnojem in obnovljiva energija na kmetiji.
Raziskovalna skupina, ki meri in analizira vpliv ogljika na UW-Madison, vključuje dr. Rebecco Larson, izredno profesorico na UW-Madison; Dr. Erin Silva, izredna profesorica UW-Madison in strokovnjakinja za svetovanje v ekološkem kmetijstvu; Dr. Michel Wattiaux, profesor UW-Madison za upravljanje mlečnih sistemov; in Rakobitsch.
Ekološko kmetijstvo mrtva črka na papirju? Večina strank brez konkretnih zavez
Ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in uveljavljanje načela dobrobiti živali, je zapisano na straneh slovenskega kmetijskega ministrstva. Odločevalci naj bi se glede na zapisano zavedali pomena ekološkega kmetijstva, a stanje na terenu kaže, da gre še vedno za zgolj mrtve črke na papirju. Stranke smo vprašali, kako bi se soočile s to problematiko. V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije si želijo več posluha za ekološko kmetovanje, ki je v Sloveniji slabo izkoriščena priložnost, ki bi pripomogla k naslavljanju tako okoljskih kot zdravstvenih izzivov države. Obljube političnih strank pred volitvami komentirajo z besedami, da je za zdaj veliko navajanja, kaj vse je treba postoriti, konkretnih nalog in zavez pa večinoma žal ni.
https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-pesti-slovenskega-ekoloskega-kmeta-in-kaj-bi-naredile-stranke.html
AVTOR
Večina velikih akterjev ekoloških pridelkov še ni zapopadla kot pomembno tržno priložnost – če že, bolj kot dvig ugleda z minimalno ponudbo, ugotavlja dr. Martina Bavec s katedre za ekološko kmetijstvo mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Odločevalci v Sloveniji – ne le politiki v parlamentu, ampak tudi številni ljudje iz kmetijske stroke ali predstavnikov kmetov – namreč še vedno večinoma niso spoznali, da je ekološko kmetijstvo lahko pomemben del rešitve številnih problemov, povezanih s kmetijskimi onesnaženji v okolju in da ima lahko velik potencial z dodano vrednostjo za podeželska območja ter lahko pomembno prispeva tudi k zdravju ljudi ob prehranjevanju z ekološkimi živili: "To je v resnici edini resnično trajnosten kmetijski pridelovalni sistem, ki zaradi vzpostavljene stroge dodatne kontrole in certificiranja lahko ponudi najvišja jamstva tudi notranje kakovosti živil za potrošnike," poudarja.
Gajbica zelenjaveFOTO: Dreamstime
Od prvega obdobja razvoja kontroliranega/certificiranega ekološkega kmetijstva od leta 1998 se prav v tem omenjenem obdobju in še zlasti po letu 2015 nihče od sicer pristojnih kmetijskih organizacij, med njimi tudi KGZS, in nevladnih organizacij ne ukvarja z načrtnim in sistematičnim delom ter pomočjo kmetijam za preusmeritev v ekološko pridelavo, je kritična dr. Martina Bavec. Kot izpostavlja, lahko v trenutni finančni perspektivi po letu 2015 konvencionalna pridelava z uporabo vse kemije pridobi na hektar višje subvencije kot ekološka, kar ni spodbudno za širitev ekološke pridelave.
Število okoljsko in zdravstveno ozaveščenih potrošnikov, ki iščejo lokalno eko pridelano hrano tudi v Sloveniji, hitro narašča, a trenutna proizvodnja ne sledi povpraševanju. Za naše kmetovalce je to slabo izkoriščena priložnost, poudarjajo v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS). Ekološko kmetijstvo ni butično, temveč resno in visoko strokovno kmetijstvo, ki lahko prehrani prebivalstvo. Za to pa je potrebna enakovredna strokovna, pravna, finančna in razvojno-raziskovalna podpora ob ustreznem upoštevanju (finančnih) koristi za okolje, narave, pridelovalnih območij in zdravja porabnikov, so prepričani.
Lokalno pomeni vse, kar je pridelano in predelano pri nas, pri čemer ni nujno, da je surovina pridelana v Sloveniji in je lahko tudi zelo intenzivno (npr. baterijska reja kokoši nesnic v kletkah, intenzivna prireja perutnine, gensko spremenjena krma, hidroponska pridelava paradižnika, raba glifosata v vinogradih, sadovnjakih ...) ali pa tudi bolj tradicionalno z manj vložki. Res pa je, da v mnogih državah v EU uporabljajo bistveno več agrokemikalij kot v Sloveniji, pojasnjuje dr. Bavčeva. Ekološka pridelava pa je določena z enotno zakonodajo v EU in dodatnimi kontrolami. Idealno je, da se prehranjujemo z ekološko lokalno pridelavo, svetuje.
Od leta 2012 do leta 2020 se je površina kmetijskih površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, pri nas povečala za manj kot polovico. Ministri za kmetijstvo EU so podprli akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, po katerem bi se do leta 2030 na vsaj 25 odstotkih kmetijskih zemljišč izvajalo ekološko kmetovanje. V Sloveniji smo daleč od tega cilja. Vsa kmetijska gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja (3.689) so v letu 2020 predstavljala 5,4 odstotka vseh kmetijskih gospodarstev, tista s statusom ’ekološki’ (teh je bilo 3.358) pa 4,9 odstotka vseh, ugotavlja Statistični urad Slovenije. Ekološka kmetijska zemljišča v uporabi (certificirana) so se v letu 2020 (45.787 ha) glede na leto 2019 (44.455 ha) sicer povečala za 1.332 hektarjev (ali za tri odstotke).
Kaj najbolj pesti slovenske ekološke kmete in zakaj teh pri nas ni več?
Število kmetij, vključenih v ekološko kmetovanje, je rastlo in padalo, pa izpostavijo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZ). Kot ugotavljajo, so se izstopi iz ekološkega kmetovanja dogajali predvsem ob zaključku programskih obdobij Skupne kmetijske politike (SKP), kar pomeni, da je velik razlog majhnega deleža ekoloških kmetij v zahtevni administraciji. Trenutno so za ekološke pridelovalce največje ovire zakonodaja, ki je zahtevna in kmetu nalaga veliko dodatne papirologije, prenizke spodbude od države in neurejene razmere na trgu, naštevajo v KGZ.
Seveda oviro predstavljajo tudi naravne danosti, kmetije v Sloveniji so razdrobljene, imamo velik delež majhnih kmetij, kmetij, ki so na območjih, kjer je kmetovanje oteženo. Tudi vremenske razmere v zadnjih letih do kmetov niso nič kaj prijazne. Vse to vpliva na odločitev kmeta za vstop v ekološko kmetovanje, kjer je poleg vseh ostalih težav pričakovati še težave pri nakupu ustreznih semen, živali, krme za živali, gnojil, ustreznih sredstev za obravnavo rastlin ... Tudi izvajanje predelave (mletje žita ...), klanja in ostalega ni tako utečeno kot pri klasičnem načinu kmetovanja, pravijo v KGZS.
Eno izmed pomembnih nesorazmerij je še, da je od vseh kmetijskih površin pod ekološkim kmetovanjem več kot 80 odstotkov travinja. In drugo, da je iz teh površin pod travinjem zelo malo ekoloških izdelkov, ki bi bili na voljo potrošnikom. Tako ugotavljajo, da sta poleg počasnega povečevanja deleža ekološkega kmetovanja tako površin kot kmetij in zahtevne administracije problem tudi trženje in sledljivost, saj veliko proizvodov z ekoloških kmetij konča kot konvencionalni proizvod.
Kot opozori dr. Bavčeva, je kar okoli 300 hribovskih ekoloških kmetij izstopilo prav po letu 2015, ko so na MKGP politično nerazumno znižali višino subvencij za ekološko travinje in v prvi fazi trenutnega Programa razvoja podeželja tudi niso podprli malih kmetij in so to vnesli kasneje – ravno malo pred prejšnjimi volitvami, dodaja.
Kot izpostavljajo v ZDEKS, je tovrstno kmetovanje bistveno bolj zahtevno, zato je potrebnega več znanja, volje, iznajdljivosti in tudi poguma, da se podaš v Sloveniji dokaj nepriljubljeno vejo kmetijstva. Med največjimi problemi izpostavijo še veliko pomanjkanje znanja, premalo ustrezno izobraženih svetovalcev in premalo promocije za ekološko kmetovanje, ekološko pridelane in predelane produkte.
Kakšne so možne rešitve, ki bi jim morale prisluhniti stranke?
Samo intenzivno delo na terenu s korektnim informiranjem, izdelavo preusmeritvenega načrta, vključno z ekonomskimi kazalniki, vizijo in zagotovitvijo prodaje ekoloških pridelkov po primernih odkupnih cenah, je lahko rešitev za večje število ekoloških kmetij, je prepričana dr. Martina Bavec.
Za hitro povečanje površin pod ekološko pridelavo pa je nujno sprejeti odločitev, da se morajo vsa kmetijska zemljišča v državni lasti, ki jih danes zakupujejo in obdelujejo najbolj intenzivna kmetijska gospodarstva, vsaj na najožjem vodovarstvenem območju obdelovati ekološko, saj na teh območjih že po 48 urah po uporabi lahko različne agrokemikalije in gnojevka pridejo do podtalnice, izpostavlja.
Mednarodni center za samooskrbo: koliko hrane lahko pridelamo na enem hektarju?
Kot še dodaja, imajo obstoječe tržno naravnane ekološke kmetije problem pri povečevanju zemljišč za ekološko obdelavo, zato bi bil z lahkoto realiziran ukrep prednostnega zakupa zemljišč v državni lasti za tiste, ki jih bodo ekološko obdelovali, ohranjali in dvigali njihovo rodovitnost in zmanjševali negativne vplive kmetijstva na okolje. Poleg tega je izjemnega pomena višje točkovanje in še zlasti višji delež sofinanciranja investicij/projektov s področja ekološkega kmetijstva, svetuje dr. Bavec.
Kot poudarja Uroš Brankovič iz ZDEKS, je nujen prehod na večjo rastlinsko pridelavo za ljudi na ravninskih kmetijskih zemljiščih z večjo rodovitnostjo. Potrebna je tudi jasna promocija različnih tipov pridelane hrane, ne pa da je vse skupaj zmešano v promocijo lokalne hrane, poudarja.
Da je problem tudi odkup javnih zavodov, kjer se prepogosto enači lokalno in izbrano kakovost z ekološkimi pridelki, kar pa seveda ni enako, ugotavljajo tudi na KGZ. Da bi se ponudba in prodaja slovenskih ekoloških proizvodov povečala, je treba namreč ustvariti trg, kjer bi bila prisotna konstantna ponudba in odkup, poudarjajo na KGZ. Pri ustvarjanju trga za ekološke pridelke pa je pomembno, da vsi ločimo izraze lokalno, izbrana kakovost in ekološko. Potrošnika je treba ozaveščati o pomenu ekološkega kmetijstva in vsak posameznik mora sprejeti odločitev o svoji prihodnosti.
Tisto, kar bi dalo kmetom največ želje in poguma za preusmeritev v ekološko kmetovanje, je ravno povpraševanje po pridelkih in izdelkih iz ekološke pridelave, zagotovljeno mesto na trgu in povezanost med kmeti, da bi si to mesto lahko zagotovili in tudi ohranjali, so prepričani.
Za doseganje rasti števila ekoloških kmetij v Sloveniji pa moramo poskrbeti za učinkovito povezovanje ekoloških kmetov in jim na ta način omogočiti boljšo prisotnost na trgu, še nekaj rešitev nanizajo v KGZ.
Kako komentirajo predvolilne obljube strank?
Stranke smo zato vprašali, kaj bodo storile, da bodo povečale delež ekološkega kmetijstva in ohranile manjše kmetije, ki tudi prispevajo k ohranjanju slovenske krajine? V katere konkretne kmetijske projekte bodo vlagale sredstva in koliko (konkreten znesek)? Koliko v oglaševanje lokalnih pridelkov? Kaj bodo storile za promocijo delovnih mest v kmetijstvu? Kljub vprašanju o konkretnih zneskih večina strank o konkretnih zneskih, ki bi jih namenile za reševanje tega problema, ni odgovorila.
Kot ugotavljajo v ZDEKS, kjer so tudi sami pozvali stranke k zagotovilu, da se bo naslednja oblast dejansko ukvarjala z ekološkim kmetovanjem, so odzivi različni: "Veliko je navajanja, kaj vse je treba postoriti, konkretnih nalog, zavez pa žal ni." Izpostavili so Levico, ki se je po njihovem najbolj konkretno odzvala na vprašanja. Uroš Brankovič iz ZDEKS pri vseh strankah opaža veliko zavzetost za prehransko varnost, a pri številnih tudi mešanje med izrecno lokalno ekološko in celotno lokalno pridelavo. Seveda so za čim več lokalne pridelave in samooskrbo, tudi iz določenih shem kakovosti, a ob tem je enako nujno doseganje vsaj zastavljenih 25 odstotkov kmetijskih zemljišč za lokalno ekološko hrano, poudarja. Dodaja, da je pomembno, da se delež eko kmetijstva veliko močneje razširi v regijah z najboljšimi pogoji za obdelavo: "Pričakujemo da se bo taka močna podpora strank odrazila tudi v jasnih in glasnih ter čim bolj javno odmevnih izrazih podpore ministrov in predsednika vlade, predsednika države in drugih visokih javnih predstavnikov – ne le za slovensko hrano, ampak tudi čim večkrat za slovensko ekološko hrano. Doslej tega skoraj ni bilo oz. samo na dogodkih, ki so bili izrecno namenjeni ekološkemu kmetijstvu."
Kot poudarja, je pomembno zaustaviti izgubljanje oziroma uničevanje vseh kmetijskih zemljišč, predvsem najbolj rodovitnih ravninskih zemljišč: "Politikov so polna usta tega cilja oz. prizadevanj, vseeno pa je bilo tudi v zadnjih 10 letih izgubljenih zemljišč v obsegu polovice površine Mestne občine Ljubljana." Nadomeščanje pozidave najboljših zemljišč z nadomestnimi kmetijskimi zemljišči je več ali manj pesek v oči, enako pa tudi obeti po krčenju gozdov. Enako kot kmetijska zemljišča v nižini so ogroženi oziroma redki tudi nižinski gozdovi. Rešitev je večja izraba degradiranih območij, npr. nekdanjih industrijskih con, ocenjuje. "Stranke na veliko obljubljajo investiranje v razvoj kmetijstva, njegovo digitalizacijo, finančne subvencije za pridelovalce, več zakonskih možnosti za spodbujanje rabe slovenske hrane, npr. v javnih zavodih," a kot poudarja, brez kakovostnih kmetijskih zemljišč to ne bo šlo.
Poudariti je treba tudi velik pomen ekološkega kmetijstva pri pridelavi v razmerah podnebnih razmer, predvsem suš in le investicije v oroševanje, namakanje, zaščitne mreže tega ne bodo rešile, pomembno je tudi, da so tla v ekološki pridelavi zaradi več organskih snovi bolj odporne na sušo, še izpostavi. Kot dodaja, si želijo tudi vsestranske podpore ekološkemu kmetijstvu v deležu od celotnega kmetijstva, to je 25 odstotkov. To pa ne pomeni le direktnih finančnih subvencij, ampak tak delež tudi pri kmetijskih svetovalcih, da so ti le ekološki in ne mešani, pri kmetijskih raziskavah in inovacijah, pri semenarstvu, pri promocijskih aktivnostih, pri celotnem agroživilskem sektorju od njive in živilske industrije do strokovne podpore, raziskav in razvoja do trženja, ozaveščanja in vzgoje.
V KGZ odgovore strank komentirajo z besedami, da je sicer lepo, da stranke razmišljajo tudi o kmetijstvu, saj je to pomemben del rešitve za zagotavljanje prehranske varnosti, vendar bo bolj pomembno to, kar bo zapisano v koalicijski pogodbi.
Odgovori strank:
Gibanje Svoboda
V Gibanju Svoboda odgovarjajo, da bodo spodbujali trajnostno in ekološko kmetovanje ter ekoturizem in uporabo novih tehnologij na kmetijah. Ekološko kmetovanje bi spodbujali z višjimi podporami. Slovensko kmetijstvo mora biti okolju prijazno, raba naravnih virov ne sme imeti škodljivih posledic za okolje, kmetijstvo potrebuje nove tehnologije z namenom zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev, rabe gnojil in vode, so prepričani. Treba je okrepiti nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Brez čebel ni opraševanja, ni hrane in ni življenja. Uvedli bi dodatne podpore za površine, kjer se gojijo medovite rastline.
Za serijo predvolilnih člankov je na naša vprašanja odgovarjalo osem političnih strank, ki jim je ob začetku našega volilnega projekta kazalo najbolje. Njihovi odgovori so razporejeni po abecednem redu.
Levica
Levica se bo, kot odgovarjajo, zavzemala, da načrt za ekološko kmetijstvo ne bo zgolj črka na papirju: Izvedli bomo vse potrebne aktivnosti za dosego cilja povečanja deleža ekoloških kmetijskih površin do 25 % do leta 2030, obljubljajo. Modernizacija in digitalizacija v kmetijstvu naj služita hitrejšemu prehodu v ekološko pridelavo in izboljšanju (produktivnosti in učinkovitosti) ekološko sprejemljivih praks. Pri oblikovanju prihodnje kmetijske politike se bodo zavzeli za postopno nadomeščanje hektarskih izplačil osnovnih dohodkovnih podpor z izplačili glede na ekvivalent vloženega dela.
Če želimo povečati obseg okoljsko sprejemljivih praks, z namenom izboljšanja stanja okolja in pridelave zdrave hrane, ki praviloma zahtevajo več mehanske in ročne obdelave, moramo podpreti delo, ne hektarjev, so prepričani v Levici. Uvedli bi načrtovanja pridelave hrane prek naročil javnih zavodov, kjer bi s povečevanjem obveznega deleža nabave lokalno pridelane hrane in večletnimi plani načrtovanih zagotovljenih odkupov vzpostavili stabilno in predvidljivo okolje za lokalne prebivalce. Poleg tega bodo uvedli finančne in organizacijske spodbude za plansko združevanj proizvodnih moči malih kmetov, kjer bi z združevanjem v zadružne oblike povezovanja izboljševali potencial obdelovalnih površin in dostopnost ter uporabnost produkcijskih sredstev malih kmetij. Prekinili bi z oglaševanjem mesnih in mlečnih izdelkov in namesto tega sredstva raje namenili promociji uživanja rastlinske hrane in podpori shem kakovosti, ki dejansko prispevajo h krepitvi lokalnega porekla, kakovosti in zmanjševanju negativnih vplivov na okolje.
LMŠ
V LMŠ bi s finančnimi spodbudami, subvencijami, ozaveščanjem in konkretnimi projekti, usmerjenimi v ekološko kmetijstvo, kot pravijo, počasi, a zanesljivo povečevali delež ekološkega kmetovanja. Hkrati bi spodbujali javne ustanove, da postanejo neposredni porabnik ekološko pridelanih kmetijskih izdelkov. Temu bi namenili dodatna finančna sredstva – kolikšna, pa bodo ocenili po tem, ko naredijo temeljito analizo predvidenih sredstev in zmožnosti njihove porabe v praksi.
NSi
V Nsi bi dopolnili obstoječe smernice za zdravo prehranjevanje tako, da bodo jasno zapisali, da je sezonska in lokalno pridelana hrana bolj kakovostna in zdrava, zaradi česar ima pozitiven učinek na zdravje in počutje ljudi. Pri javnih naročilih bodo predlagali poenostavitev postopka nabave sezonske, lokalno in ekološko pridelane hrane. Prizadevali si bodo za učinkovito kontrolo masnih tokov in s tem porekla hrane. Izziv bo izvedba informatizacije področja varne hrane, tako da bodo vse informacije o rezultatih nadzora varnosti in kakovosti hrane dostopne potrošniku.
Povečali bodo sredstva na ukrepih za prenosnike in za mlade prevzemnike kmetij. Kmetje potrebujejo primeren dohodkovni položaj, pravijo, zato bodo predlagali oprostitev dohodnine kmetom iz dohodka kmetijske dejavnosti na vseh OMD območjih in ukinitev prispevka za zdravstveno zavarovanje iz naslova dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Za lastnike kmetij, ki imajo zelo težke obdelovalne pogoje in so oddaljeni od mestnih središč, bodo predlagali višje podpore, s čimer bi, kot pravijo, zagotavljali poseljenost in obdelanost podeželja. Treba je zagotoviti učinkovito in aktivno upravljanje s populacijo divjadi in velikih zveri. Kmetje pa za škodo potrebujejo hitro in primerno odškodnino. Stalež velikih zveri in navadnega jelena je treba vrniti v stanje izpred tridesetih let, še pravijo. Nujna je tudi promocija poklica kmeta že v vrtcih, šolah in širši javnosti, da se čim več mladih odloči za ta poklic, dodajajo.
Povežimo Slovenijo
V Povežimo Slovenijo pravijo, da je velik izziv, kako v ekološko kmetijstvo privabiti nove kmetije, saj je delež kmetij v preusmeritvi leta 2010 znašal 36,5 odstotka in v letu 2020 le še 9 odstotkov. Za Povežimo Slovenijo je ključno, da dosežemo višji delež ekoloških kmetij (trenutno 5,4 odstotka) in vsaj 25 certificiranih obratov javne prehrane (trenutno 14 obratov). Preko 300 milijonov evrov, ki se letno porabijo za prehrano v vrtcih, šolah, bolnišnicah, drugih javnih zavodih, v vojski in drugih državnih ustanovah, naj se prednostno nameni v Sloveniji pridelani hrani, so poudarili. Znotraj skupne kmetijske politike je za Slovenijo na voljo 1.778.332.768 evrov. Na ravni EU je trenutno približno 1,8 odstotka (7,5 milijarde evrov) sredstev skupne kmetijske politike namenjenih podpori za ekološko kmetovanje. Temu trendu mora slediti tudi Slovenija, so prepričani. Nujno je, da spodbujamo projekte, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. Če bomo nadaljevali s koraki davčnih razbremenitev in debirokratizacije, hkrati pa zagotovili zeleni in digitalni prehod, bo naše gospodarstvo delalo še bolje. Promocija delovnih mest v kmetijstvu mora slediti tej logiki, saj je dolgoročno vzdržno kmetijstvo predvsem gospodarstvo s potencialno veliko dodano vrednostjo in strateškega pomena za Slovenijo ter njeno samooskrbo, so prepričani.
SAB
V SAB-u bodo največjo pozornost posvečali projektom, povezanim s krepitvijo samooskrbe in lokalne ter ekološke pridelave živil. Slovenija mora postati prehransko in energetsko neodvisna in samozadostna, menijo tudi oni. Njihovi ukrepi bodo ciljno usmerjeni v doseganje naslednjih konkretnih ciljev: lastno proizvodnjo hrane moramo s spodbudami dvigniti nad 80 odstotkov samooskrbe pri zelenjavi, sadju in žitih, pri čemer mora biti vsaj 30 odstotkov teh živil ekološko pridelanih, pri mesu in mlečnih izdelkih pa je treba doseči 100-odstotno samooskrbo.
SD
V SD bi se povečanja deleža ekološkega kmetijstva lotili s spodbudami za krepitev strateškega povezovanja v kmetijstvu in živilstvu za doseganje konkurenčnosti, okoljske trajnosti in s transformacijo sektorja v sodobno verigo vrednosti z močno izpostavljenimi ekonomskimi, socialnimi in ekološkimi učinki.
Ohranitev manjših kmetij bi se lotili tako, da bi območja s težjimi pogoji za pridelavo, kot so hribovska, gorska, kraška, strma, razdrobljena in obmejna območja, podpirali s posebnimi ukrepi, da lahko vzdržijo konkurenco s pridelovalci v ugodnejših razmerah, predvsem pa jih spodbujati, da še vedno pridelujejo hrano zase, viške pa prodajajo in tudi s tem ohranjajo kmetijsko krajino živo. Te kmetije prispevajo k samooskrbi z mlekom in mesom, ohranjanju obdelanosti, poseljenosti ter biotski raznovrstnosti. Vzpostavili bi prijaznejšo davčno zakonodajo za kmetije do 20 hektarjev, ki poleg osnovne dejavnosti izvajajo gospodarske dejavnosti lokalne oskrbe, turizma in gostinstva in/ali gozdarsko predelovalno dejavnost (pavšalna obdavčitev).
Prizadevali si bodo, da bo obmejna kmetijska zemljišča, ki ležijo v 15 km pasu državne meje ter so v prodaji in objavljena na oglasni deski, odkupil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov po primerljivih cenah v EU, obljubljajo.
Investicije v kmetijske projekte:
Tukaj je naloga država razvijati naložbe v infrastrukturo in programe. V skladu s cilji kmetijske politike (višja dodana vrednost in doseganje samozadostnosti) je treba to podpreti tudi z naložbami, na eni strani v večjo odpornost kmetijstva ne vremenske pojave, na drugi strani pa s podporo prehodu kmetijstva v doseganje večje stopnje preskrbljenosti in hkrati višje dodane vrednosti.
Glede oglaševanja lokalnih pridelkov si bodo prizadevali, da bo v javnih zavodih vsaj 60 odstotkov lokalnih živil (meso, sadje, zelenjava, ribe, drugo) in večji delež živil s shemo višje kakovosti. Preučili bodo možnosti vzpostavitve enotnega sistema za uporabo lokalno pridelane hrane v vrtcih, šolah in bolnišnicah. Promocije delovnih mest v kmetijstvu bi se lotili s spodbujanjem ustanovitve “fair trade” trgovin v vseh večjih mestih po Sloveniji s hkratnim subvencioniranjem profitnih najemnin za te trgovine.
Promocija in spodbujanje poklicev s področja kmetijstva, gozdarstva, živilstva, ribištva, samooskrbe, trajnosti in varovanja okolja. Spodbujanje prenosa kmetij na mlade prevzemnike. Preoblikovanje zdajšnje sheme, da bi bilo več prevzemov mladih kmetov, ob sočasnem zavarovanju starejših kmetov, ki predajajo upravljanje kmetij mlajšim rodovom, so še dodali.
SDS
V SDS se zavzemajo za čim večjo pridelavo lokalne ekološke hrane, ki od njive do krožnika potuje najkrajši čas. Zaradi kratke poti je hrani zagotovljena svežina, višja hranilna vrednost in s tem kakovost živil, zaradi česa ima tovrstna hrana višjo dodano vrednost in manjši vpliv na okolje.
Politika daje podlago za javna naročila (preko 120 milijonov evrov), predlaga ukrepe, kot je npr. prodaja v javnih zavodih kot del nacionalnega prehranskega programa, v šolah kot del kurikuluma, osveščanje potrošnikov, spodbuja ukrepe, kot so neposredna dobava s kmetije (zadruge) na dom, povezovanje potrošnika in pridelovalca ter seveda ustvarja ugodne pogoje za kmete, da čim več hrane pridelajo na tak način. Skratka, potrebni so zakonska regulativa in tehnične rešitve, kot je na primer vpeljava dopolnil v npr. šolski kurikulum – Spoznavajmo okuse Slovenije (vezano na slovensko hrano).
Vse to vpliva na prepoznavnost in ugled kmetijskega poklica, ki je zagotovo poklic prihodnosti. Glavni fokus pri kmetijstvu bi moral biti, poleg dviga samooskrbe, spodbujanje in financiranje tehnologij oz. ukrepov, ki pomagajo obvladovati negativne vremenske vplive (oroševanje, namakalni sistemi, protitočna zaščita ...).
Brez dodatnih sredstev in prenosa znanja napredka ne bo, Razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do 2030 Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Akcijski načrti ekološkega kmetovanja( ANEK) do 2027 bo tlakoval pot razvoja tega sektorja kot del slovenskega strateškega načrta (SN) skupne kmetijske politike (SKP) v obdobju 2023-2027. Zato so zelo pomembna izhodišča in kompromisi, ki bodo obeh dokumentih doseženi v pravkar potekajoči javni razpravi o predlogu SN, še pomembnejše pa so pomanjkljivosti in pripombe iz stroke in prakse, na katere opozarjajo v predlagatelja obeh dokumentov -Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kritična stališča na drugi slovenski ANEK do 2027 (prvi je začrtal cilje do leta 2015) so predstavili tudi udeleženci okrogle mize o razvoju slovenskega ekološkega kmetijstva kot ključnega področja za doseganje ciljev zelene in zdrave Slovenije 2030 v Kovorju pri Tržiču, ki jo je junija organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj (CTRPK) na ekološki kmetiji Šlibar.
Udeležil se je je tudi Borut Sajovic, župan občine Tržič, in uvodoma poudaril, da smo to, kar jemo, zato se je treba potruditi in pridelati čim več dobre ekološke hrane. Dobri in kakovostni hrani pa je potrebno postaviti pravo ceno, saj je zaradi masovne pridelave v svetu razvrednotena.
Ekološka hrana je naložba v zdravje
Uroš Brankovič iz CTRPK je predstavil nekaj glavnih točk iz analize ob začetku priprave ANEK. Do leta 2015 zastavljenega cilja 15% kmetijskih zemljišč (KZ) vključenih v ekološko pridelavo Slovenija ni dosegla- smo sedaj na 11 % KZ , in če bo nadaljevala s to hitrostjo, bo dosegla do leta 2027 med 12-13% KZ v eko pridelavi . Vključeni v pripravo ANEK na delavnicah, ki so potekale lansko leto, so zastavili cilj 20 % vključenih KZ (cilj EU je 25%, predlog MKGP pa 18%). Strukturna pomanjkljivost slovenskega eko kmetovanja pa je, da prevladuje z 84 % travinje, zelo nizek pa vključen delež njiv, prav tako še vedno niso vključena v eko KZ na vodovarstvenih območjih. Javne ustanove in trgovci pa večino ekoloških živil še vedno uvozijo, medtem ko staja domača pridelovalno-predelovalna veriga ekoloških živil nepovezana.
Kot glavno pomanjkljivost strateških kmetijskih dokumentov je dr. Martina Bavec , iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, predstavila nepriznavanje nadstandarnih storitev ekološkemu kmetijstvu na področju zdrave hrane in varovanja okolja (podtalnice, tal, biotske pestrosti, VVO). Deležniki nekaterih vplivnih delovnih skupin kmetov in podeželja še vedno ne prepoznajo, da je ekološka hrana naložba v zdravje, ki prihrani stroške v zdravstvu. Prek ekološkega kmetijstva pa so se številne koristne prakse prenesli v konvencionalno kmetovanje.
Mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na MKGP meni, da je trend eko kmetijstva v Sloveniji kljub temu naraščajoč. Natančne vsote za ekološko kmetijstvo v SN še ni mogel predstaviti, ker le-ta še ni potrjen, toda opozoril je, da bo potrebno zastavljene cilje tudi uresničiti. Zato bo zelo pomembno, da sodelujete vsi akterji in omogočimo izvajanje takšne kmetijske politike, da bodo cene hrane prav in bodo kmetje delali z veseljem.
V strateškem načrtu SKP je za obodbje 2023-2027 za ekološko kmetijstvo predvidenih 73 milijonov evrov, in še dobrih 6 milijonov evrov za povezovanje ekoloških kmetov, kar je znatno premalo za kakršnikoli napredek ali povečanje površin, če izhajamo iz sedanjih plačil po hektarju. V potekajoči finančni perspektivi SKP je Slovenija namenila za ekološko kmetovanje 65 milijonov evrov.
Kmetijski svetovalec ne more zastopati »dveh ver«
Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije ZDEKS) je prepričana, da ostaja glavni problem zastoja ekološkega sektorja neurejen prenos znanja - tako konvencionalnim kmetom o možnostih preusmeritve v eko kmetovanje kot najnovejših praks že vključenim ekološkim kmetom. » Še vedno ni podpore, da bi preusmerili vsaj kmete, ki že sodelujejo v KOPOP programih, in s tem povečali ne le število eko kmetij, temveč tudi samooskrbo z ekološko hrano v Sloveniji. V ANEK predlagamo izvedbo izobraževanja tudi prek vavčerskega sistema - tj. izbor strokovnjakov in kmetov iz dobrih praks, ki bi znanje delili med ostale kmete, vendar smo naleteli na velik odpor javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS). Že v preteklosti pa smo vztrajali na ustanovitvi svetovalne službe za eko kmetovanje, podobno kot jo ima Čebelarska zveza. Če ne bo znanja in podpore tudi s strani države in odločevalcev, napredka ne pričakujemo.«
Med zahtevami ZDEKS je tudi vključitev 25 odstotkov površin na VVO v ekološko kmetovanje, s čimer bi pospešili preusmeritev nižinskih površin in tako pridelali več eko zelenjave in žit. »Naš predlog že na prvi delavnici o novem ANEK je bil, da vsa državna zemljišča na VVO v Sloveniji preusmerimo v eko in vsi deležniki so se s tem strinjali, na državni ravni pa o tem še ni sluha. Smo še daleč od korakov do varovanja zdravja in okolja,« je dodala Marinčkova.«
Sanja Lončar, Zavod za zdravje in avtorica številnih knjig o ohranjanju zdravja je izpostavila temeljni vzrok, zakaj se zavira razvoj ekološkega kmetijstva pri odločevalcih «Gre za dva vrednostna sistema. Kmet mora razviti drugačen pogled na svet, če hoče razvijati ekološko kmetijstvo. Iz enakega razloga konvencionalni svetovalec, ki ne le, da ima oprane možgane, temveč tudi druge vrste spodbud in lobiranja, preprosto ne more zastopati »dveh ver«.
Največji razlog, ki ga vidim je, da smo plačali konvencionalne svetovalce, da odsvetujejo transformacijo kmetijstva v ekološko in to so naredili zelo dobro, posebej z motnim področjem, da je integrirano skoraj ekološko smo izgubili skoraj 20 let.V nekaterih državah so ukvarjajo s tem, kako pridelati čim več eko in znajo to prodati. Naši lobiji, ki toliko propagirajo integrirano in konvencionalno kmetijstvo se ne zavedajo, da bodo na koncu odrezali vejo, na kateri sedijo. Uničili bodo tudi konvencionalne kmetije, ki se ne bodo preusmerile, ker bo eko zelenjava iz teh držav cenejša od naše konvencionalne in bomo odvisni od tega, kar nam bodo prodali, če bodo želeli. In prišlo bo do popolnega hlapčevstva našega kmetijstva.
Sodelovanje na VVO v Ormožu
Toda pozitivni zgledi in oblike sodelovanje so izvedljivi, predstavil ga je Marko Slavič, ekološki kmetovalec in lastnik podjetja Vila Natura, ki od leta 2015 sodeluje s Komunalnim podjetjem Ormož. Od njega je najel 25 ha zemljišče, od tega 10 ha na prvem območju VVO. Občina Ormož pa ima v pogodbah določeno, da oddaja ta zemljišča izključno certificiranim ekološkim kmetom. »Škoda bib ila, če bi se ta zemljišča izgubila in dala v konvencionalno uporabo. Po mojih izkušnjah bi se morala še razširiti, ker možnosti za to so. Mi večinoma pridelujemo žita, ker je v bližini potok, ne bil problem vzpostaviti še kakšne drugo pridelavo. Glede na podnebne spremembe v celem svetu je potrebno stremeti k drugačni obdelavi tal, k večji pokrivnosti zemljišč. Ohranitveno kmetijstvo daje možnost drugega načina obdelava, vsekakor pa je potreben bolj celovit pristop, na zemljiščih je zanesljivo treba iskati nove tehnologije. Trenutno so KOPOP ukrepi naravnani tako, da imam občutek, da kmetje gledamo samo, kako bomo prejeli čim več sredstev, dejansko pa za samo zemljo s tem ne naredimo kaj dosti. Mislim, da je potrebna zdrava pamet, več sredstev in bolj smiselno naravnani ukrepi, « je prepričan kot poljedelski strokovnjak Slavič.
Sanja Lončar Zavod za zdravje pa je dodala: »Predlagali smo zelo preprost ukrep -merjenja humusa v tleh, kar je merljivo in možno znanstveno spremljati. Kmetje pa se naj odločijo, kako se bodo tega lotil. Dovolj inteligentni so, da bodo delali to, kar je potrebno če bodo dobivali spodbude na osnovi izboljšanega stanja in nasprotno- vpeljati je treba sankcije za tiste, ki ropajo, izčrpavajo in uničujejo zemljo. »
Dr. Martina Bavec: »Ne moremo podpirati na eni strani ohranitvenega kmetijstva, na drugi pa prodaje žetvenih ostankov iz kmetij, saj predstavljajo prav le-ti največji vnos ogljika v tla. Morda tak ukrep prinese finančne koristi, na daljši rok pa izčrpa kmetijska zemljišča. »
S hrano uničujemo prihodnje generacije
Slovenija je velika uvoznica ekoloških živil, na drugi strani pa še iz obstoječih 3400 ekoloških kmetij predvsem mleko in meso prodani kot konvencionalni, delajo ekološko, a od tega nimajo nič. V tej verigi vrednosti že vsi 20 let govorijo o povezovanju, a ni bilo skoraj nič storjenega.
» Ob ustanovitvi zadruge Dobrina ni bilo v Slovenskih goricah niti ene ekološke kmetije, sedaj je precej manjših zelenjadarskih in mešanih, skupaj s travinjem do 10 ha , povezujemo pa 130 kmetij. Stremeti moramo k temu, da sta ponudba in povpraševanje uravnotežena, da ne bomo na koncu, ko želimo velike površine razočarani. Ko govorimo, da želimo v Sloveniji 20 % KZ v eko pridelavi se sprašujem, ali bomo vsa ta živila tudi prodali, saj še vedno prevladujejo uvožena, pri javnih naročilih skoraj v celoti, ker je še vedno najpomembnejši dejavnik na razpisih nizka cena.
Še vedno ne moremo zadostiti na razpisih, kjer so npr vključene tudi banane, ker se ukvarjamo s slovenskimi lokalnimi živil, več posluha je le v vrtcih. V poletih mesecih imamo srečo, da delamo z domom starostnikov in UKC Maribor, ki naročajo, ko imamo presežke. Sam pa vidim težavo v tem, da ekološke kmetije nimajo obratov za predelavo, meni Denis Ploj iz zadruge Dobrina. Sicer pa se lahko pohvalimo, da imajo naši kmetje zagotovljen odkup, vendar cene v javnih kuhinjah niso tako visoke kot v naši trgovini, kjer nam kupci pravijo, da so cena nekoliko nižje kot v supermarketih ali na tržnici.
Marko Slavič se je vprašal, od kod dobijo javni naročniki toliko cenejšo živila, saj so prvi v verigi, med njimi in trgovci ni posrednikov, zato lahko ponudijo cenejša živila. Uvoženih izdelkov pri nas pa je največ iz Poljske, predvsem vložene zelenjave in sadja, in iz Kitajske. Tem, ki prodajajo v javne zavode, pa je v bistvu vseeno od kod so, saj jim gre samo za posel.«
Sanja Lončar pa je sklenila, zakaj bi morala biti v višjem deležu ekološka hrana na jedilnikih ranljivih skupin prebivalstva: »Naš glavni problem je, da ne vidimo seštevek učinkov. Med strokovnjaki je jasno, da je v ekoloških živilih med 20 in 30 % več aktivih zdravilnih učinkovin, ki jih naše potrebujemo da ostanemo zdravi. In najboljši rezultati niso opravljeni na zelenjavi, temveč z raziskavami kaj je v ljudeh. Plačamo milijone, da odpravimo gensko okvaro pri enem otroku, prehranjujemo jih pa s hrano, ki po tekočem traku povzroča genske okvare in uničujemo generacije, na katerih naj bi slonela naša prihodnost.«
Ekolosko-in-lokalno-je-idealno
Ekološki kmetje so na zboru v Kranju opozorili na problematiko trženja ekološkega mesa, na pomanjkanje kmetijskih svetovalcev za ekološko kmetovanje, na težave, ki jih ekološkim kmetijam povzročajo divjad in še zlasti velike zveri, ob tem pa so potrošnikom sporočili: ekološko in lokalno je idealno.
Kranj – Ko je prenehala delovati Zveza združenj ekoloških kmetov – Zveza Biodar, ki je tudi lastnica kolektivne blagovne znamke za ekološka živila Biodar, so ekološki kmetje pred dvema letoma in pol ustanovili novo zvezo – Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, med ustanovitelji zveze pa je tudi Združenje ekoloških kmetov Gorenjske. Člani zveze so se na prvo marčno nedeljo zbrali na letnem zboru na Gorenjskem – natančneje v Kranju, kjer jih je gostilo gorenjsko združenje, ki po besedah predsednice Danice Pavlič šteje okrog devetdeset članov.
Prednost pri nakupu in zakupu zemljišč
Letošnji zbor je potekal v okoliščinah, ko drugje po Evropi ekološko kmetovanje narašča, v Sloveniji pa so prvič po dvajsetih letih zaznali upad ekoloških kmetij. Lani je bilo v Sloveniji v kontrolo ekološkega kmetovanja vključenih 3827 kmetij, za letos pa kaže, da jih bo manj – zadnja številka je 3792, od tega 3656 »starih« in 136 novih. »Zahtevamo posebno javno službo za svetovanje v ekološkem kmetijstvu. V Sloveniji je šest odstotkov ekoloških kmetov, za to naj skrbi šest odstotkov kmetijskih svetovalcev, kar glede na skupno število pomeni osemnajst svetovalcev,« je ob predstavitvi lanskega dela zveze dejala predsednica Marija Marinček in dodala, da zveza glede spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih predlaga tudi prednost ekoloških kmetov pri nakupu in zakupu kmetijskih zemljišč, pri tem pa je po mnenju zveze spodnja meja šest hektarjev primerljivih kmetijskih površin za uveljavljanje predkupne pravice in prednosti pri zakupu zemljišč od sklada kmetijskih zemljišč postavljena previsoko in predlaga tri hektarje. Zveza zahteva obvezno ekološko kmetovanje na vodovarstvenih območjih, še zlasti na tistih, ki so v lasti države. Velik problem je trženje ekološkega mesa, glavni cilj, za katerega se zavzema zveza, je zagotoviti spodbudno odkupno ceno za rejce. Na zboru so glede tega sklenili, da bo reševanje te problematike v sodelovanju z zvezo prevzelo Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica s sedežem v Celju, kmet Viktor Markelj iz Potoka (občina Železniki) pa je ob tem opozoril, da v ekološki reji bika ne moreš zrediti v dveh letih, a če je starejši, je po kriterijih klavnice bistveno manj vreden. »Če hočemo, da bomo obdržali mlade na kmetiji in da bodo ekološko kmetovali, so edina rešitev višje premije.«
Država naj jih zaščiti pred napadi zveri
Člani so na zboru v Kranju tudi zahtevali, da država zaščiti ekološke kmete na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pred napadi zveri. Ekološki kmet Stane Bergant iz Kokre, ki je tudi vodil zbor, je ob tem dejal: »Če kmetje na teh območjih ne bodo mogli pasti živine in se ukvarjati z živinorejo, bodo opustili kmetovanje, posledica tega bo zaraščanje kmetijskih površin. Sobivanje volka in ovc ni možno, to spoznanje se vse bolj krepi. Lani je vladni vrh obljubil, da bo čez zimo pripravil zakonodajo o upravljanju zveri; nova pašna sezona se približuje, a za zdaj še nimamo ničesar v rokah.«
Subvencioniranje ekološke hrane v zavodih
Zvezo (in ekološke kmete) čaka v prihodnje še več drugih nalog. »Doseči moramo subvencioniranje lokalno pridelane ekološke hrane v javnih zavodih, urediti financiranje zveze, razviti blagovno znamko ekološkega kmetovanja, zagotoviti ekološka semena avtohtonih sort,« je naštevala predsednica zveze Marija Marinček. V razpravi je bilo slišati različna mnenja in predloge, med drugim tudi to, da bi bilo predvsem manjše ekološke kmete treba razbremeniti administracije, da bi v tradicionalni slovenski zajtrk vključili tudi ekološki čaj, da potrošniki na izdelkih že ne ločijo vseh znakov in oznak, da bi od prejšnjega združenja prevzeli oziroma kupili blagovno znamko Biodar, ki je med potrošniki dobro poznana ...
Gorenjski glas, Cveto Zaplotnik
K hitrejšemu širjenju ekokmetijstva bi pomagala nova pospeševalna služba, pravijo v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije. Pripravili bodo predlog umestitve njenega financiranja iz sklada za podnebne spremembe.
EKOLOŠKO) KMETIJSTVO | SVETOVALNA SLUŽBA | ZVEZA DRUŠTEV EKOLOŠKIH KMETOV SLOVENIJE | SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU
Ministrstvo še ni analiziralo vzrokov za zmanjšanje števila ekokmetij
Objavljeno
29. januar 2020 10.20
Posodobljeno
30. januar 2020 10.45
Odpri galerijo
V obdobju 2014–2020 je za ukrep ekološkega kmetijstva namenjenih 66,13 milijona evrov, kar je šest odstotkov razpoložljivih sredstev iz programa razvoja podeželja. FOTO: Tadej Regent
Število ekoloških kmetij se je pri nas prvič po uvedbi sistema kontrole ekološke pridelave zmanjšalo. Lani je bilo vključenih 3828 ekoloških kmetij, ki predstavljajo 5,5 odstotka vseh kmetij, letos pa jih je po neuradnih podatkih 36 manj, kar Slovenijo odmika od trenda rasti v drugih članicah EU.Na kmetijskem ministrstvu uradnih podatkov za to leto še nimajo, a prikimavajo, da so zaznali večje število izstopov kmetov iz sistema ekološke kontrole. Kot enega od razlogov navajajo, da so se petletne obveznosti izvajanja ukrepov kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti in ekološkega kmetovanja z letom 2019 končale in jih kmetje niso podaljšali, druge razloge pa vidijo v pomanjkanju mladih prevzemnikov, vodenju evidenc, prenizkih podporah za travinje … »Nimamo še vseh podatkov, da bi lahko v celoti analizirali vzroke,« dodajajo.
FOTO: Infografika Delo
Ministrstvi iščeta rešitev
V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS), ki zastopa šest združenj ekoloških pridelovalcev z območja severovzhodne Slovenije, Celja, Gorenjske, Dolenjske, Posavja, Bele krajine, Istre in severne Primorske, opozarjajo, da je prepočasno širjenje ekološkega kmetijstva tudi posledica slabega delovanja kmetijske svetovalne službe. Ta bi morala biti bolj proaktivna pri spodbujanju za ekološko pridelavo, pri preusmerjanju bi morala kmete podpirati vsaj prva tri leta. Na sestanku na kmetijskem ministrstvu so predlagali vzpostavitev pospeševalne službe za ekološko kmetijstvo. Financirala bi se iz sklada za podnebne spremembe, kjer so nerazporejena sredstva, vendar spada pod okrilje okoljskega ministrstva. V ZDEKS svoj predlog utemeljujejo s podatkom, da ekološke prakse izpuste toplogrednih plinov zmanjšujejo do 40 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi kmetijskimi praksami.
FOTO: Infografika Delo Na okoljskem ministrstvu naj sprva ideji ne bi bili naklonjeni, včeraj pa so odgovorili, da so se s kmetijskim dogovorili za pripravo rešitev, ki bi spodbudile prehod na ekološko kmetovanje večjega števila gospodarstev. Financirale bi se lahko v okviru ukrepa tehnična pomoč, ki obsega do pet odstotkov sredstev sklada za podnebne spremembe. ZDEKS je po besedah predsednice Marije Marinček dobil podporo kmetijskega ministrstva za oblikovanje predloga za umestitev financiranja pospeševalne službe v program porabe sredstev sklada v obdobju 2020–2023. Ta je v javni obravnavi do 10. februarja. Letošnji prilivi v sklad so ocenjeni na 70 milijonov evrov, za tehnično pomoč naj bi šlo 3,5 milijona evrov.
FOTO: Infografika Delo
Promocija slovenske ekohrane
ZDEKS je predlagal tudi dopolnitev zakona o kmetijstvu z določilom, naj občine sofinancirajo ekološko hrano v šolah in vrtcih. Po besedah Marinčkove so jim na ministrstvu obljubili, da bodo prek skupnosti in združenja občin županom Slovenije predlagali sofinanciranje razlike v ceni za nakup ekoloških živil, če bodo ta pridelana v njihovi občini.Predvidoma aprila se bo začela promocija shem kakovosti, s poudarkom na shemi ekološko (slogan Ekološko + lokalno = idealno), s katero država namerava doseči, da bodo potrošniki izbirali slovenska, ne uvožena živila te vrste. Na ministrstvu pravijo, da bodo ekološko kmetovanje spodbujali tudi v novi perspektivi po 2020. Največji delež subvencij (v novi perspektivi se bodo imenovale intervencije) bo za vzpostavitev verig ekološke hrane, povezovanje, krepitev tehnoloških in podjetniških znanj ter preusmerjanje kmetij v ekološko pridelavo.
FOTO: Infografika Delo V obdobju 2014–2020 je za ukrep ekološkega kmetijstva namenjenih 66,13 milijona evrov, kar je šest odstotkov razpoložljivih sredstev programa razvoja podeželja.
Ukrep ekološko kmetovanje Podatki primerjave med leti kažejo, da se povečuje tako število vključenih kmetij kot tudi obseg vključenih površin. Število kmetijskih gospodarstev se je v obdobju 2018-2019 povečalo za 71, v obdobju 2015-2019 pa za 306. Obseg površin v letih 2018-2019 se je povečal za 1725 hektarov, v letih 2015-2019 pa za 8413 hektarov.V okviru kampanje subvencijskih vlog 2018 je bilo izplačanih 9,6 milijona evrov sredstev, od tega 7,8 milijona evrov za ekološko kmetovanje in 1,8 milijona evrov za preusmeritev vanj. Skupno je bilo podprtih 45.660 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega 40.877 hektarov za ekološko kmetovanje in 4.783 hektarov za preusmeritev v ekološko kmetovanje. V izvajanje je bilo vključenih 3229 kmetijskih gospodarstev, v preusmeritev pa 1144. Do 31. 8. 2019 je bilo izplačanih slabih 45 milijonov evrov, kar predstavlja 68 odstotkov razpoložljivih sredstev za ta ukrep; skupaj je zanj namenjenih 66,13 milijonov evrov.
Ekokmetija Vegerila in podjetje Termodron sta zmagovalca prvega natečaja Agrobiznis hi-tech
Priznanje za zmago med uporabniki novih tehnologij na natečaju Agrobiznis hi-tech 2019 je državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek predal Tilnu Praprotniku, ustanovitelju majhne ekološke kmetije Vegerila.
Foto: Jure Makovec
Da vidimo, kako se posodablja kmetijstvo, smo pri Agrobiznisu letos vpeljali natečaj Agrobiznis hi-tech, s katerim predstavljamo uporabnike in ponudnike novih tehnologij. Od avgusta smo jih predstavili 16, med katerimi je komisija izbrala štiri finaliste. Zmagovalca med finalisti smo razglasili danes na 4. konferenci o novih tehnologijah v kmetijstvu. Med uporabniki novih tehnologij je zmagala digitalizirana ekološka kmetija Vegerila, ki uspešno posluje, med ponudniki pa mariborski startup Termodron, ki z uporabo dronov in analizo podatkov pridelovalcem optimizira in poceni pridelavo.
Vegerila širi ponudbo za svoje stalne kupce
"Pred štirimi leti smo ustanovili majhno kmetijo, zaradi majhnih začetnih stroškov pa izbrali pridelavo zelenjave in zelišč. Prodajamo lokalno, 70 odstotkov prek partnerskega kmetovanja, preostanek pa restavracijam. Živimo od trženja več kot 60 vrst pridelkov, ki jih pridelujemo na 0,43 hektarja. Iskanje kupcev je najtežje, zato želimo ohraniti kupce in jim ponuditi še več. Šli bomo v še večjo diverzifikacijo ponudbe, prihodnje leto bomo ponujali tudi kokošja jajca, naslednji korak bo morda predelava. Iščemo tržne niše, ki se naslanjajo na našo osnovno kmetijsko pridelavo," pravi Tilen Praprotnik z ekološke kmetije Vegerila iz Lesc na Gorenjskem.
Uporabo dronov širijo v sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo
Z brezpilotnimi letalniki ali droni so v Termodronu najprej pregledovali daljnovode, k preizkušanju, kako bi lahko koristili pri poljedelstvu, pa jih je napeljalo podjetje Jeruzalem Ormož SAT. Na njihovih njivah so z dronom, na katerega je pritrjena kamera z infrardečim (IR) spektrom, pred letom dni testno pregledali omejen nabor kultur. Z raziskovalci katedre za biosistemsko inženirstvo mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so začeli raziskovati, po kakšnem postopku bi lahko uporabili drone pri pridelavi žit. "Tu so glavni izzivi povezani z uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter s pravočasnim odkrivanjem bolezni in škodljivcev. Razvili so rešitev za optimalno dognojevanje žit s pomočjo dronov in analizo podatkov. Rezultat je prihranek umetnega gnojila. Sodelujejo tudi s Panvito in podjetjem ŽIPO Lenart, od tehnološko naprednejših kmetij pa tudi s kmetijo Meolic in kmetijo Cigüt.
Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek je čestital Sergeju Krajncu iz Termodrona za zmago med ponudniki novih tehnologij na natečaju Agrobiznis hi-tech 2019.
Možnosti za uporabo dronov v kmetijstvu je še veliko. "Prihodnje leto širimo uporabo dronov v sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Svojo rešitev na ključ bomo prilagodili tako, da bo uporabna tudi za srednje in manjše kmetije, dolgoročno pa jo želimo ponuditi tudi v tujini," pravi Sergej Krajnc, ustanovitelj Termodrona.
Čestitamo zmagovalcema in preostalima finalistoma - kmetiji Majerič, ki promvira ohranitveno kmetovanje, in biotehniški fakulteti, ki razvila inovativne metodo za žlahtnjenja, s katero pridejo prej in z manj dela do nove hibridne sorte zelenjave. Čestitamo tudi vsem drugim kandidatom, ki smo jih uvrstili na prvi natečaj Agrobiznis hi-tech.
Za četrtino več ekoloških pridelkov na njivah in vrtovih
Objavljeno v časopisu DELO
12. avgust 2019 15.00
Za četrtino več ekoloških pridelkov na njivah in vrtovih
Kmetovanje: med slovenskimi kmetijami je 5,4 odstotka vseh ekoloških, obseg pridelave pa nadpovprečno povečujejo.
Priljubljenost »naravnega« pri pridelavi hrane v Sloveniji narašča, kar izkazujejo tudi statistični podatki. V sistem kontrole ekološkega kmetovanja je bilo v letu 2018 zajetih 3741 kmetijskih gospodarstev oziroma tri odstotke več kot v letu 2017, ki so predstavljala 5,4 odstotka vseh kmetij, je poročal Surs. Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi je bila v letu 2018 glede na leto 2017 večja za 1320 hektarov oziroma za sedem odstotkov, najbolj so zrasle površine vinogradov, sadovnjakov, oljčnikov in površin za pridelavo zelenjave. Še vedno pa z 81,7 odstotka površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, prevladujejo travniki in pašniki.
Celotni pridelek na ekoloških njivah in vrtovih je bil lani za 27 odstotkov večji kot v 2017 (tehtal je 29.216 ton); količina zelenjadnic je bila večja za 21 odstotkov (1834 ton). Količinsko večja sta bila tudi pridelka v vinogradih in oljčnikih: pridelek grozdja je bil večji za 15 odstotkov (1505 ton), pridelek oljk pa za 31 odstotkov (552 ton).Skupna prireja mesa iz ekološke reje je bila v letu 2018 za 26 odstotkov večja kot v letu 2017. Ekološkega kravjega mleka so v 2018 namolzli 6868 ton ali 20 odstotkov več kot v 2017, ovčjega 181 ton ali približno dva odstotka več kot v 2017, kozjega pa 139 ton ali 13 odstotkov manj kot v 2017.V primerjavi z 2017 sta se lani močno povečala tudi pridelek ekološko pridelanega medu (za 41 odstotkov) in prireja jajc (za 26 odstotkov).
Ekološko kmetijstvo je resna podjetniška priložnost
http://beta.publishwall.si/kmecki.glas.eko.kmetijstvo/post/460578/ekolosko-kmetijstvo-je-resna-podjetniska-priloznost
Ekološki sektor v Evropi vedno močnejši
Na poslovnem forumu COGECA 28.11.2018 v Bruslju so razpravljali o ekološkem kmetijstvu. Ugotavljajo, da trg ekoloških živil v Evropi hitro raste, vendar komaj zagotavlja povpraševanje po ekoloških izdelkih, Najpomembnejši partner pri trženju ekoloških živil so splošne trgovske verige, ključno pa je partnerstvo med proizvajalci in trgovino.
Kako se Zadruge odzivajo na sodelovanje z ekološkimi proizvajalci, si lahko preberete v članku.
Kako pa se zadruge v Sloveniji odzivajo na sodelovanje z ekološkimi proizvajalci?