Ne glede na tveganja in ovire so ekološki kmetje optimistični. 


 

 

Maja Prijatelj Videmšek

 

25.08.2022 ob 06:00

 

Več kot desetletje se je o trgu z ekološkimi živili v Sloveniji govorilo bolj ali manj na pamet, ker osveženih podatkov po analizi iz leta 2010 ni več bilo. Tudi nova analiza, ki jo je naročilo kmetijsko ministrstvo, se opira predvsem na anketo ključnih akterjev na trgu ekoživil, a vendarle prinaša sveže, večinoma spodbudne podatke.

Analiza trga z ekološkimi živili v Sloveniji je bila eden od predlogov za hitrejši razvoj ekološkega kmetijstva v akcijskem načrtu za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027, ki ga je vlada sprejela decembra lani. Akcijski načrt določa skorajšnjo podvojitev odstotka kmetijskih zemljišč v ekološki obdelavi (na 18 odstotkov, zdaj 11) in deleža ekoloških kmetij (na deset odstotkov, zdaj 5,4), a je bil deležen kritik, da je premalo ambiciozen. V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije, kjer so dali pobudo za pripravo akcijskega načrta, menijo, da bi bilo do leta 2027 lahko ekološko obdelanih 25 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč.

Analizo trga ekoloških živil je na podlagi javnega naročila kmetijskega ministrstva izvedel Inštitut Irsa s partnerjema, agencijo Aragon in fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede univerze v Mariboru. Dokument, ki ga ministrstvo še ni javno objavilo, prvič je bil predstavljen na Agri, obsega pet sklopov: analizo obsega dinamike ponudbe in povpraševanja, analizo potrošniških navad in odnosov do ekoloških živil, analizo uvoza in izvoza ekoloških živil, analizo cen in cenovnih trendov ter analizo potencialov.

Tržne kmetije več kot tri četrtine svojih pridelkov prodajo.

Še vedno prevladuje neposredna prodaja.

V trgovskih centrih okoli štiri odstotke ekoživil.

Vodja projektne skupine, ki je pripravila analizo, Dane Podmenik, je povedal, da je bil glavni cilj ocena prometa z ekološkimi živili na ravni kmetij. Podatke so pridobili z anketiranjem, v katero so zajeli 334 kmetij, vključenih v ekološko kontrolo in z veljavnimi ekološkimi certifikati. Glavni ugotovitvi sta, da tržne kmetije več kot tri četrtine svojih pridelkov in izdelkov prodajo, ostalo imajo za lastno uporabo, ter da del ekoloških kmetij svoje pridelke in izdelke proda kot konvencionalne. Gre zlasti za živinorejske kmetije, razlog je, da ni vzpostavljene verige z ekološkim mesom.

 

Največji izvozniki ekološki vinarji

Na trg EU in v tretje države se izvozi pet odstotkov slovenskih ekoloških pridelkov in izdelkov. Pri prodaji na tuje trge močno izstopajo vinarji. Povprečni letni prihodek ekoloških kmetov od prodaje lastnih pridelkov je 27.000 evrov na kmetijo. Na podlagi tega podatka so avtorji analize ocenili, da je skupna vrednost ekološke pridelave, ki se proda na slovenskem trgu, 58 milijonov evrov. V zadnjih desetih letih se je vrednost prodaje ekoloških živil povečevala za 15 odstotkov letno, kar je podobno kot v obdobju pred letom 2010 in primerljivo s povprečjem EU.

Še vedno močno prevladuje neposredna prodaja na kmetijah, tržnicah in v manjšem delu v obliki skupinskih naročanj. Ekološki kmetje so kot ključne ovire za prodajo drugam izpostavili odkupne cene, pritiske trgovcev na nižje cene in zahteve za vstop v trgovske verige, kot so različni certifikati (npr. Global G.A.P). Kmetje, ki sodelujejo z javnimi zavodi, pa so kot oviro navedli neizpolnjevanje pogodb.

 

Potrošniki preslabo ozaveščeni

Potrošniki so po mnenju kmetov, vključenih v anketo, še vedno preslabo ozaveščeni o ekoloških živilih, ne razlikujejo med izdelki iz shem kakovosti, izdelki z oznakami domače in podobno, ter izdelki z ekološkim certifikatom. Ekološke kmete tudi skrbi, da bo zaradi krize kupna moč upadla in se bodo potrošniki najprej odpovedali ekološkim živilom, ki so v povprečju dražja. Z lastne strani pa kot dejavnike, ki omejujejo prodor na trg in večji obseg pridelave in prodaje, naštevajo pomanjkanje delovne sile, vremenske razmere in birokracijo, povezano s prodajo.

Ne glede na tveganja in ovire so ekološki kmetje glede prihodnosti optimistični. Širili bodo obseg pridelave in razvijali nove prodajne poti. To pomeni, da bo na trg prišlo več slovenskih ekoloških živil. Pet odstotkov kmetov pa je napovedalo izstop iz ekološke kontrole, a je to glede na veliko število izstopov v zadnjih letih še pozitivna številka, je komentiral Podmenik.

 

Uničevanje narave ogroža prehransko varnost

 

Trgovci si želijo več slovenskih ekoživil 

V javnih zavodih je delež ekoloških živil 13-odstoten, pri čemer podatki temeljijo na sklenjenih pogodbah, za katere so sami javni zavodi priznali, da se ne uresničujejo oziroma se pogosto uresničujejo v manjšem obsegu. 40 odstotkov od tega deleža ekoloških živil je slovenskih. Zavodi nabavljajo največ ekološkega sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov. Večina zavodov naroča več ekoloških živil kot v preteklosti, do leta 2025 nameravajo povečati delež ekoloških živil vsaj do zakonsko določenih 15 odstotkov. Nabavna vrednost ekoloških živil v javnih zavodih je okoli 18 milijonov na leto.

V analizi je sodelovalo tudi osem trgovskih verig. Glede na njihovo poročanje je delež ekoloških živil v ponudbi v povprečju 0,5 do dva odstotka. Močno izstopa en trgovec z osemodstotnim deležem. V specializiranih trgovinah je delež ekoživil lahko 90 odstotkov ali več, a je v njih najmanjši delež slovenskih ekoživil. Pri velikih trgovcih je ta delež okoli 15-odstoten.

Na podlagi ocen trgovcev in podatkov o celotnem letnem prometu z živili v maloprodaji imajo trgovci 110 milijonih evrov letnega prometa z ekološkimi živili, od tega je okoli deset odstotkov prometa opravljeno s slovenskimi ekoživili. Na podlagi tega so izvajalci analize ocenili, da je v trgovskih centrih okoli štiri odstotke živil ekoloških.

Ponudba in povpraševanje po ekoloških živilih v trgovskih verigah sta se v zadnjih letih zelo povečala. Rast se pričakuje še naprej zaradi večje ozaveščenosti kupcev, hkrati pa tudi trgovce skrbi padec kupne moči. Želijo si več slovenskih ekoživil, a pravijo, da ni dovolj ponudbe. Najslabše so ekološka živila prepoznana v gostinstvu, kjer je njihov delež »zelo blizu ničle«. Razlogi so cena, ponudba, dostopnost in premajhno povpraševanje gostov.

Kontaktirajte nas

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
Dolenje selce 18
8211 Dobrnič
041/556 211
alesfister@gmail.com

Uradni podatki

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
Dolenje selce 18
8211 Dobrnič
ID za DDV: 11091681
IBAN: SI56 6100 0001 8393 002 (Delavska hranilnica d.d.)

Sledite nam