K hitrejšemu širjenju ekokmetijstva bi pomagala nova pospeševalna služba, pravijo v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije. Pripravili bodo predlog umestitve njenega financiranja iz sklada za podnebne spremembe. 

2. 2. 2020

EKOLOŠKO) KMETIJSTVO | SVETOVALNA SLUŽBA | ZVEZA DRUŠTEV EKOLOŠKIH KMETOV SLOVENIJE | SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU

Ministrstvo še ni analiziralo vzrokov za zmanjšanje števila ekokmetij

 

Objavljeno

29. januar 2020 10.20

Posodobljeno

30. januar 2020 10.45

FOTO:Ministrstvo še ni analiziralo vzrokov za zmanjšanje števila ekokmetij

Odpri galerijo

V obdobju 2014–2020 je za ukrep ekološkega kmetijstva namenjenih 66,13 milijona evrov, kar je šest odstotkov razpoložljivih sredstev iz programa razvoja podeželja. FOTO: Tadej Regent

Maja Prijatelj Videmšek

Maja Prijatelj Videmšek

Facebook icon
Twitter icon
Mail icon

Število ekoloških kmetij se je pri nas prvič po uvedbi sistema kontrole ekološke pridelave zmanjšalo. Lani je bilo vključenih 3828 ekoloških kmetij, ki predstavljajo 5,5 odstotka vseh kmetij, letos pa jih je po neuradnih podatkih 36 manj, kar Slovenijo odmika od trenda rasti v drugih članicah EU.Na kmetijskem ministrstvu uradnih podatkov za to leto še nimajo, a prikimavajo, da so zaznali večje število izstopov kmetov iz sistema ekološke kontrole. Kot enega od razlogov navajajo, da so se petletne obveznosti izvajanja ukrepov kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti in ekološkega kmetovanja z letom 2019 končale in jih kmetje niso podaljšali, druge razloge pa vidijo v pomanjkanju mladih prevzemnikov, vodenju evidenc, prenizkih podporah za travinje … »Nimamo še vseh podatkov, da bi lahko v celoti analizirali vzroke,« dodajajo.

 
image

FOTO: Infografika Delo

Ministrstvi iščeta rešitev 

V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS), ki zastopa šest združenj ekoloških pridelovalcev z območja severovzhodne Slovenije, Celja, Gorenjske, Dolenjske, Posavja, Bele krajine, Istre in severne Primorske, opozarjajo, da je prepočasno širjenje ekološkega kmetijstva tudi posledica slabega delovanja kmetijske svetovalne službe. Ta bi morala biti bolj proaktivna pri spodbujanju za ekološko pridelavo, pri preusmerjanju bi morala kmete podpirati vsaj prva tri leta. Na sestanku na kmetijskem ministrstvu so predlagali vzpostavitev pospeševalne službe za ekološko kmetijstvo. Financirala bi se iz sklada za podnebne spremembe, kjer so nerazporejena sredstva, vendar spada pod okrilje okoljskega ministrstva. V ZDEKS svoj predlog utemeljujejo s podatkom, da ekološke prakse izpuste toplogrednih plinov zmanjšujejo do 40 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi kmetijskimi praksami.

image

FOTO: Infografika Delo Na okoljskem ministrstvu naj sprva ideji ne bi bili naklonjeni, včeraj pa so odgovorili, da so se s kmetijskim dogovorili za pripravo rešitev, ki bi spodbudile prehod na ekološko kmetovanje večjega števila gospodarstev. Financirale bi se lahko v okviru ukrepa tehnična pomoč, ki obsega do pet odstotkov sredstev sklada za podnebne spremembe. ZDEKS je po besedah predsednice Marije Marinček dobil podporo kmetijskega ministrstva za oblikovanje predloga za umestitev financiranja pospeševalne službe v program porabe sredstev sklada v obdobju 2020–2023. Ta je v javni obravnavi do 10. februarja. Letošnji prilivi v sklad so ocenjeni na 70 milijonov evrov, za tehnično pomoč naj bi šlo 3,5 milijona evrov.

image

FOTO: Infografika Delo

Promocija slovenske ekohrane

ZDEKS je predlagal tudi dopolnitev zakona o kmetijstvu z določilom, naj občine sofinancirajo ekološko hrano v šolah in vrtcih. Po besedah Marinčkove so jim na ministrstvu obljubili, da bodo prek skupnosti in združenja občin županom Slovenije predlagali sofinanciranje razlike v ceni za nakup ekoloških živil, če bodo ta pridelana v njihovi občini.Predvidoma aprila se bo začela promocija shem kakovosti, s poudarkom na shemi ekološko (slogan Ekološko + lokalno = idealno), s katero država namerava doseči, da bodo potrošniki izbirali slovenska, ne uvožena živila te vrste. Na ministrstvu pravijo, da bodo ekološko kmetovanje spodbujali tudi v novi perspektivi po 2020. Največji delež subvencij (v novi perspektivi se bodo imenovale intervencije) bo za vzpostavitev verig ekološke hrane, povezovanje, krepitev tehnoloških in podjetniških znanj ter preusmerjanje kmetij v ekološko pridelavo.

image

FOTO: Infografika Delo V obdobju 2014–2020 je za ukrep ekološkega kmetijstva namenjenih 66,13 milijona evrov, kar je šest odstotkov razpoložljivih sredstev programa razvoja podeželja.

Ukrep ekološko kmetovanje Podatki primerjave med leti kažejo, da se povečuje tako število vključenih kmetij kot tudi obseg vključenih površin. Število kmetijskih gospodarstev se je v obdobju 2018-2019 povečalo za 71, v obdobju 2015-2019 pa za 306. Obseg površin v letih 2018-2019 se je povečal za 1725 hektarov, v letih 2015-2019 pa za 8413 hektarov.V okviru kampanje subvencijskih vlog 2018 je bilo izplačanih 9,6 milijona evrov sredstev, od tega 7,8 milijona evrov za ekološko kmetovanje in 1,8 milijona evrov za preusmeritev vanj. Skupno je bilo podprtih 45.660 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega 40.877 hektarov za ekološko kmetovanje in 4.783 hektarov za preusmeritev v ekološko kmetovanje. V izvajanje je bilo vključenih 3229 kmetijskih gospodarstev, v preusmeritev pa 1144. Do 31. 8. 2019 je bilo izplačanih slabih 45 milijonov evrov, kar predstavlja 68 odstotkov razpoložljivih sredstev za ta ukrep; skupaj je zanj namenjenih 66,13 milijonov evrov.