Kmetje izgubljajo dodano vrednost, ki jo zagotavlja ekološko kmetijstvo

15. 9. 2021

Povzetek iz okrogle mize na AGRI 24.8.2021 Ekološko kmetovanje v Sloveniji danes in jutri

 

 

KMEČKI GLAS

Torek, 14. september 2021 ob 10:29

 

 Trg z ekološko hrano je najhitreje rastoči trg v kmetijstvu v EU, zato je preusmeritev dela kmetov v pridelavo zdrave in z vidika varovanja narave in podnebnih sprememb bolj ustrezno obliko kmetovanja realna v vseh članicah. Za preusmeritev pa potrebujejo kmetje ustrezno podporno okolje in finančne podpore. Mladi kmetje že sedaj najbolje razumejo prednosti, ki jih na trgu zagotavljajo ekološki pridelki. Na srečanju deležnikov ekološkega sektorja so razpravljali tako o aktualnem evropskem akcijskem načrtu ekološkega kmetovanja (ANEK) kot slovenskem strateškem načrtu SKP 2023–2027.

Elena Panichi iz Direktorata za kmetijstvo pri Evropski komisiji je poudarila, da ekološki trg živil ni več nišni, temveč del globalnega prehranskega trga in potrebuje trdne temelje v pridelavi. ANEK EU pa je dober način, da pridejo države do skupnega cilja – 25 % kmetijskih zemljišč, preusmerjenih v eko. Zato so potrebne dodatne informiranje o prednostih ekološke pridelave tako med kmeti kot kupci, pa tudi v gastronomskem sektorju. Večja rast eko pridelave zagotavlja namreč tudi dodatno rast predelovalne industrije, malega podjetništva, predelave na kmetijah in s tem skupne pozitivne rezultate. Zadnja tri leta je potekala priprava posodobljene zakonodaje za ekološko pridelavo, ki jo bodo članice začele izvajati sredi prihodnjega leta in kmetom zagotavlja stabilni okvir. ANEK EU pa je spodbuda za korak naprej in članice se z njim v glavnem strinjajo.

 

 LE RAST PRIDELAVE ZAGOTAVLJA RAST CELOTNEGA SEKTORJA

Razvitost ekološkega sektorja je po državah zelo različna, na skupni EU ravni je v eko pridelavi okrog 8 % kmetijskih zemljišč. Med ekološkimi kmetijami je še vedno prenizek, le petodstoten delež rejcev perutnine in prašičev, glavni razlog za to pa je pomanjkanje ekološke beljakovinske krme. Ta je zelo draga, a tudi ekološki kmetje morajo biti cenovno konkurenčni. Nujno bi bilo v ekološko pridelavo krme preusmeriti več poljedelcev, ki pa se soočajo z vse večjimi tveganji zaradi podnebnih sprememb in z novimi škodljivci na njivah.

Lone Andersen, predstavnica delovne skupine za ekološko kmetovanje pri Copa-Cogeci, je prepričana, da se je za premagovanje teh ovir potrebno še bolj usmeriti na inovacije in raziskave. Danska, od koder prihaja, slovi kot ena najbolj uspešnih držav v ekološki pridelavi, eden od glavnih razlogov za to je dobro delujoča in povezana veriga od vil do mize.

Ni naključje, da je kar 30 % vseh jajc na Danskem iz ekoloških rej, ker kmetje vedo, da jih bodo lahko prodali. Do rezultatov pa smo prišli s praktičnim učenjem kmetov in strokovnjakov na njivah. Vzdušje na izobraževanju ekoloških kmetov je popolnoma drugačno kot na izobraževanju konvencionalnih kmetov. Medtem ko so prvi zelo inovativni in aktivni, so drugi v glavnem zelo negativni in zaskrbljeni,« je poudarila Andersenova.

 

 

EKOREGIJE NAJ BODO VVO OBMOČJA

V Sloveniji ostaja ravno področje pomanjkljivega izobraževanja vedno »zelena« tema vseh posvetov deležnikov eko sektorja. V strateškem načrtu za novo obdobje SKP pa kot da so odgovorni opozorila preslišali. Za izobraževanje ekoloških kmetov je predvidenih le 10 ur v petih letih, čeprav je potrebno za to obliko kmetovanja veliko več znanja kot za konvencionalno.

Marija Marinček, predsednica Združenja društev ekoloških kmetov Slovenije, je zato ponovno poudarila potrebo po praktičnem izobraževanju kmetov in zagotavljanju sredstev za to. Pri tem jo je podprl tudi večkrat nagrajeni biodinamični kmet Zvone Černelič in dodal, da ima na kmetiji izjemo veliko ogledov, konvencionalni kmetje pa dobijo o ekološkem kmetovanju bolj jasno sliko, ko se o tem prepričajo na kmetiji. Dodal je še, da bi moralo biti samoumevno, da so ekoregije, ki jih predvideva strateški načrt, vodovarstvena območja. Ohranjanje narave in skrb za dobro počutje živali pa bi moralo biti dodatno ovrednoteno.

 

SAMO S KOZMETIČNIMI PRIJEMI NE BO REZULTATOV

Da bi morale biti za ekološke kmetije predvidene višje subvencije kot za konvencionalne, se je zavzelo kar nekaj udeležencev. Maša Žagar, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP, pa je predstavila, da si ne želijo, da bi se kmetje v eko pridelavo usmerjali na osnovi plačil po hektarju, temveč bodo dodatna sredstva namenjena na posebnih javnih razpisih za ekološke kmetije, predvidena so tudi dodatna plačila za mlade ekološke kmete. Ker ekološko kmetijstvo pozitivno vpliva na podnebne spremembe in javno zdravje, pa se je treba o tem pogovarjati širše kot zgolj v okviru kmetijske politike.

Anton Jagodic, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje na KGZS, je izpostavil, da ni nujno, da bodo ekološki kmetje tri milijone evrov, ki bodo prerazporejeni iz I. v II. steber, tudi zares prejeli preko naložb. »Veliko eko kmetij je na OMD območjih, za katera čakamo na nov točkovalnik, zato kmetom še vedno ne moremo povedati, koliko sredstev bodo prejemali po tej spremembi iz okoljskih in podnebnih shem in koliko iz KOPOP ukrepov.«

 

Dr. Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor pa je opozorila, da bi lahko nagovorili za ekološko kmetovanje tudi lastnike kmetij, ki so zaposleni, saj je v Sloveniji od 60.000 kmetij le 5–7 % čistih kmetov. Seveda pa mora zato priti svetovana služba do njih popoldan ali zvečer, ko so doma. »Zdaj izgubljamo denar davkoplačevalcev, učinka pa ni, in če bomo nadaljevali samo s kozmetičnimi prijemi, bomo ponovno nezadovoljni. Tudi ekološki kmetje se, tako kot vsi drugi, odločajo na osnovi subvencij, saj je tudi ekološko kmetovanje posel. Vendar je treba reševati vsako kmetijo posebej glede na njene težave, ni pa mogoče z eno potezo reševati tisoč kmetij.

 

dr. Martina Bavec

Mladi kmetje že zelo dobro prepoznavajo prednosti ekološkega kmetijstva, med njimi jih ima kar nekaj doktorat. Škoda je, da njihov kapital ostaja samo na ravni izdelkov in komunikacij s potrošniki, ni pa vključen v svetovalno službo. Zavzemam se, da bi slovenski porabniki dobili samo slovensko ekološko hrano, toda če naši kmetje te priložnosti ne bodo izrabili, bodo kupci kupovali tujo. Za pridelovalce pa bo tako izgubljena višja dodana vrednost, ki jo daje ekološko kmetijstvo,« je sklenila dr. Martina Bavec.

Kontaktirajte nas

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
Dolenje selce 18
8211 Dobrnič
040 254 667
marija.marincek@gmail.com

Uradni podatki

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
Dolenje selce 18
8211 Dobrnič
ID za DDV: 11091681
IBAN: SI56 6100 0001 8393 002 (Delavska hranilnica d.d.)