Stališče RS do Strategije "Od vil do vilic"

11. 9. 2020

Stališče RS do Strategije "Od vil do vilic" ni spodbudno in ne kaže usmeritve  na hitrejši razvoj na področju kmetijstva nasploh. Stališče RS glede ekološkega kmetijstva pa je zavajajoče in ne kaže opredelitve do povečanja ekološkega kmetovanja v Sloveniji, zato smo na Zvezi pripravili in posredovali naše pripombe in poglede na MKGP in pričakujemo, da se bo Slovenija pozitivno odzvala na uresničevanje Strategije "Od vil do vilic" in Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Pripombe na stališče RS do Strategije od vil do vilic-Osnutek stališča RS do sporočila Komisije Evropskega parlamenta, Sveta, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij-Strategija »Od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. 

 

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije predlaga sledeče pripombe in predloge na Osnutek stališča RS do Strategije »Od vil do vilic«:

Ugotavljamo, da stališče RS ne izraža opredelitve do povečanja ekološkega kmetovanja na vsaj 25 %. V dokumentu zasledimo besedo ekološko kmetovanje le v odstavku, ki pravi:

"Republika Slovenija opozarja tudi na problematiko glede zmanjšanja uporabe FFS in cilja povečanja deleža površin pod ekološkim načinom kmetovanja. V zvezi s slednjim se pričakuje povečanje količinske uporabe pesticidov, ki so dovoljena za uporabo v ekološkem kmetijstvu, kar pa je problematično s stališča zahteve po zmanjšanju rabe pesticidov, saj se FFS, ki so dovoljena za uporabo v ekološkem kmetijstvu, npr. sredstva na osnovi žvepla in bakra, uporabljajo v bistveno večjih količinah, kot v ostalih kmetijskih praksah. To pomeni da povečanje deleža ekološkega kmetovanja v trajnih nasadih dejansko povečuje količinsko uporabo pesticidov, kar je v nasprotju s usmeritvami iz strategije. V prihajajoči EU zakonodaji bo zato nujno definirati cilje na način, da si ne bodo v neposrednem nasprotju."

Iz tega sledi Stališče RS, da je cilj povečanje ekološkega kmetovanja v nasprotju s ciljem zmanjšanja pesticidov.

Naše mnenje je, da je tako stališče  RS zavajajoče, saj Strategija »Od vil do vilic« govori o zmanjšanju rabe kemičnih pesticidov. Nesprejemljivo je, da  RS tako stališče zagovarja le na predpostavki, da se v trajnih ekoloških nasadih porabi bistveno večje količine sredstev na osnovi žvepla in bakra. RS mora svoje stališče utemeljevati tudi na kvaliteti pridelanih produktov in ne samo v količinah porabljenih FFS, ki so dovoljena v ekološkem kmetovanju, ne da bi ocenjevali tudi učinkovanja FFS na biodiverziteto in na zdravje okolja in človeka v primerjavi s sintetiziranimi FFS iz organskih kemičnih sestavin.

Še toliko bolj je nerazumljivo, da stališče RS temelji na veliki porabi FFS, ki so dovoljena v trajnih ekoloških nasadih. Vseh trajnih ekoloških nasadov v Sloveniji je le 0,65 % vseh kmetijskih površin. Glej prilogo!

Ekološko kmetovanje je glede na naravne danosti edina prava rešitev za ohranjanje biotske raznovrstnosti, varovanja voda in tal, zdravja ljudi in življa nasploh. Baker in žveplo sta anorganske sestave, ki ga v ekološkem kmetovanju

po odobritvi Kontrolne organizacije za ekološko kmetovanje po Uredbi EU o EK kmet uporabi in  voditi natančne podatke, tako datumsko, kot količinsko. Uporaba bakra in žvepla nikakor ne more biti nevarnost v primeru povečanja ekološkega kmetovanja na 25%, sploh v primerjavi uporabe FFS v konvencionalnem kmetijstvu, ko navaja stališče RS do Strategije.

 

Zahtevamo, da se stališče RS do Strategije »Od vil do vilic« formulira tako, da bo iz njega jasno razvidno:

Republika Slovenija pozdravlja cilj povečanja ekološkega kmetijstva. Prepoznavamo, da ekološko kmetijstvo kot panoga že ima oz. vsaj nakazuje rešitve za padec biodiverzitete, podnebne spremembe in trden prehranski sistem. Prav tako je tudi izguba hranil ter uporaba gnojil bistveno manjša, prispeva pa tudi k zmanjšanju uporabe kemičnih pesticidov. Ob tem izpostavljamo, da se v ekološkem kmetijstvu, predvsem v trajnih nasadih, ravno tako uporablja FFS. Za ta sredstva predlagamo izvzetje iz skupne kvote zmanjšanja uporabe FFS. Nasprotno, potrebno bi bilo spodbujati zamenjavo sintetičnih FFS s pesticidi dovoljeni v ekološki pridelavi, saj se le te lahko smatra kot manj nevarne za uporabnike in biodiverziteto.

 

Potrebno je vzpostaviti algoritem, ki bo upošteval ne samo količine  porabljenih FFS v kmetijstvu, ampak tudi intenzivnost posameznega FFS, saj 1kg elementarnega žvepla  zanesljivo nima enakega učinka na biodiverziteto in zdravje ljudi  kot en kilogram  folpeta oziroma 1 kg mankozeba.

Zahtevamo torej, da se merilo okoljskega vpliva posameznega FFS definira kot kriterij za vrednotenje dejanskega zmanjševanja rabe FFS na evropski ravni. Torej recimo (ilustrativno): 5kg elementarnega žvepla učinkuje enako kot 1kg folpeta,

zato se naj pri ocenjevanju rabe FFS dodajajo različne uteži posamičnim FFS, oziroma, če povečaš rabo elementarnega žvepla za 5kg in zmanjšaš rabo folpeta za 1kg, ostane okoljska bilanca rabe FFS nespremenjena. (To je samo računski primer z ilustrativnimi količinami za ilustracijo kako vzpostaviti poleg kvantitativnega vrednotenja tudi kakovostno vrednotenje učinkovin v FFS.)

Pridobiti moramo dovolj strokovnih človeških virov, osebja, usposobljenega za prenos znanja ekološkim kmetom z namenom izboljšanja ekonomičnosti pridelovanja in večje tržne učinkovitosti, znanje iz prakse, ki je na voljo pri uspešnih ekoloških kmetih pa bi moralo biti mnogo bolje dostopno drugim zainteresiranim kmetom. Spodbujati moramo uvajanje novejših pristopov k ekološki pridelavi in jih v večji meri preizkušati s strani raziskovalnih institucij ter omogočiti čim hitrejši prehod znanja k kmetom. Podpreti je treba povezovanje na področju ekološkega kmetijstva v Sloveniji, saj pomanjkanje organiziranega odkupa ni vzpodbudno za večanje števila ekoloških kmetij.

V stališču RS do strategije je potrebno poudariti označevanje načina pridelave kmetijskih proizvodov (ekološko, konvencionalno, hidroponika…), da potrošnik zazna razliko v pridelavi in kvaliteti pridelka.

Velik problem v Sloveniji je neskladnost politike z upravljanjem z velikimi zvermi. Kmetijska zemljišča, ki so bolj na udaru zveri, so manj intenzivno obdelana in z večanjem števila velikih zveri se bodo še hitreje opuščala, kar bo vodilo v še hitrejše preraščanje države z gozdovi in zmanjševanje kmetijskih zemljišč v uporabi.

Pozdravljamo 12. odstavek v poglavju Opredelitev Republike Slovenije do Strategije »od vil do vilic«, predvsem v delu o pomembnosti manjših lokalnih obratov pridelave in predelave. Opozarjamo, da za spodbujanje takih obratov potrebujemo bolj pregledne predpise in poenostavitev evidenc na nujne podatke brez nepotrebnih podvajanj za majhne obrate. Vzpostavi se naj interoperabilnost številnih evidenc, tako da se bo določen podatek o KMG ali obratu,  ki je enak v različnih evidencah, se avtomatično vnesel v vse evidence.

 

Besedilo obeh strategij na spodnjih povezavah:

https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal/actions-being-taken-eu/farm-fork_sl

https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal/actions-being-taken-eu/eu-biodiversity-strategy-2030_sl