Zaključki Posveta "EKOLOŠKO+LOKALNO=IDEALNO"

2. 4. 2019

Zveza društev ekoloških kmetov je s pobudo po organizaciji in izvedbi Posveta v Državnem svetu, 11.3.2019 naslovila naslednja pričakovanja in pobude po izboljšanju Strategije razvoja kmetijstva do leta 2030 in izpopolnitev Osnutka Programa razvoja podeželja 2021-2027:

1.    Ugotavljamo, da ekološko kmetijstvo povzroča vsaj 40% manj izpustov toplogrednih plinov kot konvencionalno kmetijstvo, zato je pomembna, vendar neizkoriščena, priložnost za zniževanje ogljičnega odtisa Slovenije.

2.      Ugotavljamo, da je med uvoženo, vsako leto v Sloveniji porabljeno hrano v vrednosti 800 milijonov evrov, veliko takšne, ki jo v Sloveniji lahko pridelamo lokalno in ekološko.

 

Zato od ključnih dejavnikov, MKGP in Vlade RS, pričakujemo:

 

1.    Da skladno z evropskimi in svetovnimi usmeritvami v pridelovanju hrane posebej izpostavi ekološko kmetovanje v omenjenih razvojnih programih s posebnim poglavjem v obliki Akcijskega načrta za ekološko kmetovanje do leta 2030.

 

2.    Da nemudoma uveljavi 9. člen Zakona o vodah na vodovarstvenih območjih in na kmetijskih površinah v državni lasti takoj predpiše ekološko kmetovanje, na površinah v zasebni lasti pa s primernimi podporami to izvede do začetka naslednje finančne perspektive.

 

3.    Da z dopolnitvijo 28.č člena Zakona o kmetijstvu razširi možne vire sofinanciranja ekološko pridelane hrane v javnih zavodih tudi na občine in k oblikovanju skladov za sofinanciranje nakupov lokalno pridelane ekološke hrane spodbudi tudi ministrstva za zdravje, šolstvo in okolje.

 

4.    Da Vlada RS in MOP dopolnijo program ukrepov javnega podnebnega sklada tudi z ukrepi, ki pospešujejo uveljavljanje ekološkega kmetijstva. Kmetijstvo je takoj za prometom drugi največji vir toplogrednih plinov v državi, kar je zadosten razlog, da javni podnebni sklad  v skladu s svojim poslanstvom podpre ukrepe za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu.

 

5.    Z razočaranjem ugotavljamo, da se je ukrep prenosa znanja v letu 2018 iz prenosa znanja h kmetom sprevrgel v prenos znanja k svetovalcem. Ker je na trgu dela dovolj univerzitetno izobraženih za ekološko kmetijstvo, pričakujemo, da bo financer javne službe kmetijskega svetovanja, torej MKGP, zahteval okrepitev sedanjih 300 svetovalcev z vsaj 18 sodelavci s tovrstno izobrazbo. To število ustreza 6 odstotnemu deležu ekoloških kmetov med vsemi kmeti v državi. Svetovalci z osnovno ekološko izobrazbo bodo brez dvoma znali svetovali tudi konvencionalnim kmetovalcem.

 

6.    Ob 20. letnici organizirane ekološke pridelave v Sloveniji utemeljeno pričakujemo uvrstitev ekološke pridelane hrane med generično promocijo. Ekološko pridelana hrana naj  se v vseh iz javnih sredstev podprtih oblikah promocije izpostavi kot poslovna priložnost v zelenem in gastronomskem turizmu, kot oblika zdravega načina prehranjevanja v šolah in kot pomožno sredstvo za izboljševanje zdravja oskrbovancem v bolnišnicah in domovih ostarelih pod sloganom »EKOLOŠKO+LOKALNO=IDEALNO«.

 

7.    Pričakujemo, da bo po zakonu pristojno Ministrstvo za javno upravo pričelo nadzorovati in obveščati javnost o izvajanju Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki predpisuje 15 odstotkov ekoloških obrokov v javnih zavodih. Sporočila naših članov ne potrjujejo izvajanja tega predpisa, obveščajo nas celo o zlorabah ekoloških certifikatov lokalnih pridelovalcev za pokrivanje nakupov cenene uvožene hrane.

 

8.    Prehranska varnost poleg čim večje stopnje samo oskrbe obsega tudi zdravo in okolju prijazno pridelano hrane. Zdravje državljanov in zdravo, ne zastrupljeno okolje nista zgolj narodno gospodarsko pomembna ampak sta tudi pomemben steber nacionalne varnosti.

 

9.    Besedna zveza »Zelena komponenta- ECO« v dokumentih Evropske komisije o skupni kmetijski politiki se mora nadomestiti z bolj smiselno ustreznim prevodom, saj nespremenjena napotuje na pojmovno zamenjavo z ekološkim kmetovanjem.

 

10.  Obnovitev pozitivne diskriminacije ekološkega kmetovanja pri razpisih za subvencije kot ukrep za spodbujanje preusmerjanja iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje.

 

11.  Vzpostavitev posebnega kataloga za nabavo EKO živil za javne zavode. V obstoječem katalogu živil za javno naročanje pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij se ekološka živila v množici drugih porazgubijo, zato predlagamo poseben katalog z izključno ekološkimi živili.

 

12.  Predlagamo, da se pri obstoječem vzrejnem centru za piščance pri Biotehniški fakulteti vzpostavi sekcija za vzrejo eko-piščancev.

 

Naše sporočilo naslavljamo na MKGP in našteta ministrstva, na celotno vlado in na predsednika Vlade še posebej!

 

V Ljubljani,11. marca 2019