Za četrtino več ekoloških pridelkov na njivah in vrtovih
Kmetovanje: med slovenskimi kmetijami je 5,4 odstotka vseh ekoloških, obseg pridelave pa nadpovprečno povečujejo.
Priljubljenost »naravnega« pri pridelavi hrane v Sloveniji narašča, kar izkazujejo tudi statistični podatki. V sistem kontrole ekološkega kmetovanja je bilo v letu 2018 zajetih 3741 kmetijskih gospodarstev oziroma tri odstotke več kot v letu 2017, ki so predstavljala 5,4 odstotka vseh kmetij, je poročal Surs. Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi je bila v letu 2018 glede na leto 2017 večja za 1320 hektarov oziroma za sedem odstotkov, najbolj so zrasle površine vinogradov, sadovnjakov, oljčnikov in površin za pridelavo zelenjave. Še vedno pa z 81,7 odstotka površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, prevladujejo travniki in pašniki.
Celotni pridelek na ekoloških njivah in vrtovih je bil lani za 27 odstotkov večji kot v 2017 (tehtal je 29.216 ton); količina zelenjadnic je bila večja za 21 odstotkov (1834 ton). Količinsko večja sta bila tudi pridelka v vinogradih in oljčnikih: pridelek grozdja je bil večji za 15 odstotkov (1505 ton), pridelek oljk pa za 31 odstotkov (552 ton).Skupna prireja mesa iz ekološke reje je bila v letu 2018 za 26 odstotkov večja kot v letu 2017. Ekološkega kravjega mleka so v 2018 namolzli 6868 ton ali 20 odstotkov več kot v 2017, ovčjega 181 ton ali približno dva odstotka več kot v 2017, kozjega pa 139 ton ali 13 odstotkov manj kot v 2017.V primerjavi z 2017 sta se lani močno povečala tudi pridelek ekološko pridelanega medu (za 41 odstotkov) in prireja jajc (za 26 odstotkov).
Na poslovnem forumu COGECA 28.11.2018 v Bruslju so razpravljali o ekološkem kmetijstvu. Ugotavljajo, da trg ekoloških živil v Evropi hitro raste, vendar komaj zagotavlja povpraševanje po ekoloških izdelkih, Najpomembnejši partner pri trženju ekoloških živil so splošne trgovske verige, ključno pa je partnerstvo med proizvajalci in trgovino.
Kako se Zadruge odzivajo na sodelovanje z ekološkimi proizvajalci, si lahko preberete v članku.
Kako pa se zadruge v Sloveniji odzivajo na sodelovanje z ekološkimi proizvajalci?
Ker povpraševanje po ekološko pridelanih in predelanih mlečnih izdelkih raste, so se v Ljubljanskih mlekarnah odločili okrepiti ponudbo izdelkov iz izključno slovenskega ekološkega mleka. Z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije so tako podpisali zavezo o vsakoletnem odkupu pet milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka.
Ljubljanske mlekarne so največji slovenski odkupovalec surovega mleka, vsako leto ga odkupijo približno 207 milijonov litrov. A od tega je le 850 tisoč litrov mleka iz ekološke pridelave, to številko pa želijo zdaj po besedah direktorja družbe Tomaža Žnidariča povečati.
Ne najdejo dovolj slovenskega ekološkega mleka
"Potrošniki iščejo ekološko pridelano mleko, na žalost pa ne najdejo dovolj slovenskega ekološkega mleka, zato se obračajo k tujim proizvajalcem, ki jih je trenutno na slovenskem trgu več, kot pa je naše lastne pridelave in predelave," je povedal Žnidarič.
Priložnost v ekološki pridelavi mleka vidijo predvsem kmetje na težje dostopnih območjih. "Smo hribovska kmetija, kakšnih je v Sloveniji kar nekaj, te pa zaradi višjih stroškov težko konkurirajo velikim evropskim pridelovalcem, zato v ekološki pridelavi vidim priložnost," je povedal ekološki kmet Gašper Dajčman, ki že zdaj dobavlja mleko Ljubljanskim mlekarnam.
Vsako leto bodo odkupili pet milijonov litrov
Medtem ko Ljubljanske mlekarne odkupujejo mleko od 2100 slovenskih kmetov, pa je med njimi le 12 takih, ki dobavljajo ekološko pridelano mleko. Da bi to številko povečali, s tem pa tudi količine odkupljenega ekološkega mleka, je Žnidarič danes s predsednico Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Marijo Marinček podpisal zavezo, s katero se Ljubljanske mlekarne zavezujejo, da bodo do konca leta 2020 vsako leto odkupile pet milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka.
Za dodatno spodbudo bodo v Ljubljanskih mlekarnah zvišali tudi odkupno ceno ekološko pridelanega mleka. Ta je trenutno za deset centov višja od cene za liter običajnega mleka, od 1. decembra pa jo bo presegala za 13 centov. S tem bodo ekološki kmetje za svoje mleko prejeli približno 40 odstotkov več, je povedal Žnidarič.
Trebnje - Ekološko kmetijstvo bi se lahko glede na slovenske naravne danosti in razširjenost tradicionalnega načina kmetovanja razvijalo bistveno hitreje. A država ni dosegla zastavljenih ciljev razvoja ekološkega kmetijstva, zato se, ker se povpraševanje po ekološki hrani močno povečuje, bohotijo posli z uvoženo.
V ekološkem kmetijstvu marsikaj šepa. Manjka kmetijskih svetovalcev specialistov za to področje, ni skupne spletne strani, ponudba je razdrobljena, transportne poti so dolge, ekološke kmetije gospodarijo neracionalno, so nepovezane med seboj, celoten sistem vseh, ki delujejo na področju ekološkega kmetovanja, pa je neorganiziran. V takih razmerah je bila za nameček že dalj časa neaktivna Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije, zaradi cesar se tudi kolektivna blagovna znamka Biodar, ki je v njeni lasti, ni razvijala, kot bi se morala.
OD LANI NOVA ZVEZA
Lansko jesen je zaradi takega stanja pet združenj (Celje, Severna Primorska, Gorenjska, Istra ter tudi naše združenje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino) ustanovilo novo Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, ki za zdaj povezuje le okrog 500 kmetov. Predsednica zveze je Marija Marinček, sicer tudi predsednica združenja za ekološko kmetovanje v naši regiji. Zveza je med drugim februarja letos organizirala zelo odmeven posvet o ekološkem kmetijstvu v državnem svetu.
Marinčkova je prepričana, da je bilo, tudi zaradi slabe organiziranosti, predvsem pa slabega posluha na ministrstvu, ekološko kmetijstvo po letu 2010 zapostavljeno. Med drugim ni bilo zajeto v zakonu o promociji slovenskih živil, kar bi radi zdaj nadoknadili.
»Argument ministrstva, da nimamo dovolj domačega ekološkega blaga, ne zdrži, saj imamo državo, da pomaga. Po svoje tudi projekt Izbrana kakovost škoduje ekološkim kmetom, saj izbrana kakovost pomeni slovensko poreklo in plačan prispevek, nikakor pa ne enakih standardov kot ekološka pridelava, ki je pod strogim nadzorom,« pravi predsednica zveze. Pri tem bo nujno delo s potrošniki, katerih poznavanje živil ekološke pridelave je pomanjkljivo, saj ne poznajo razlik med ekološkimi in konvencionalnimi.
Nova zveza je vključena v vse organe namesto starega združenja in zastopa ekološke kmete. Marinčkova dodaja, da so bili ekološki kmetje pred leti zagnani in da bi bila večja aktivnost nujna tudi zdaj. Zveza si želi povečati članstvo in ga združiti. V državi je zdaj okrog 3.600 ekoloških kmetov, ki kmetujejo na 46.300 ha zemlje. Po podatkih kmetijskega ministrstva trend izdajanja ekoloških certi fikatov raste.
KATERA ZNAMKA?
Ekološke kmetije si gradijo zaupanje strank tudi z neposredno prodajo na stojnicah.
Zveza si bo prizadevala za povečanje ekoloških površin, pridelkov in števila kmetij, ena njenih osrednjih nalog pa je vzpostavitev nove ekološke blagovne znamke živil, kar je nameravala doseči že do letošnjega sejma Agra, a se članom doslej še ni uspelo poenotiti. Člani bi sicer radi obdržali in razvijali dosedanjo znamko Biodar, kolektivno znamko prejšnjega združenja, ki pa zdaj deluje le še na papirju in je domnevno tudi zadolženo, zato si je nova zveza ne upa prevzeti.
Zveza bo sicer sodelovala z vsemi ustanovami v državi, ki so povezane z ekološkim kmetijstvom, s sodelovanjem na dogodkih pa je že v prvem letu obstoja promovirala ekološko pridelavo in ekološke kmete, poleg tega je začela postavljati tudi spletno stran za kmete in potrošnike. »Načrtujemo še sestanek pri novi ministrici, ker bi radi, da bi več pozornosti v državi namenjali ekološkemu kmetijstvu. Radi bi izposlovali dodatek za travinje, pa tudi, da bo v državi evidentirano, koliko katere vrste ekoloških živil imamo, saj zdaj ni pravih podatkov. To je pomembno, saj se pri nas vse meče v en koš – domače, ekološko, bio …« opozarja Marinčkova.
Zveza se zavzema še za to, da se v šole uvede ekoobrok, da bi šolarji začutili razliko v okusu. Kot meni predsednica, bi za začetek lahko uvedli en obrok ekohrane na mesec. Veseli bi bili tudi, če bi akcija Slovenski zajtrk nekoč postala Ekološki zajtrk.
Ekološki pridelovalci opažajo, da se prodaja na tržnicah in drugod slabša, medtem ko tista v trgovskih verigah narašča, pri čemer je pomembno, da gre večinoma za uvožena živila, za katera ne veljajo tako stroga pravila za ekološko pridelavo kot v Sloveniji, na kar bi morali vedno znova opozarjati potrošnike.
Tudi zgornje je razlog več za razširitev ekološke pridelave v Sloveniji, še dodaten razlog pa je uredba o zelenem javnem naročanju, ki določa, da morajo javne ustanove od leta 2024 kupiti vsaj 15 odstotkov ekoloških živil. Ker je domačih za zdaj premalo, na razpisih zmagujejo tista iz uvoza. Da bi to izboljšali, je nujno tesnejše sodelovanje pri prodaji na lokalni ravni, ker bi ekološki kmetje potem lažje prodrli v javne ustanove in gostinstvo ter okrepili prodajo na tržnicah.
MALO DENARJA, MALO ...
»Ekološki kmetje imajo premalo znanja za lažje obdelovanje ekoloških površin, pogrešajo več slovenskih ekoloških semen in več specializiranih svetovalcev za ekološko kmetovanje,« navaja Marinčkova.
Od dobrega dela nove zveze je odvisno torej marsikaj, a zveza ima hkrati omejitve. Mnogi člani se še ne zavedajo, da morajo k uspehu prispevati sami s svojo aktivnostjo, po drugi strani pa je problem financiranje zveze. Medtem ko avstrijska zveza članarino zaračuna od 104 do 150 evrov, ima devet zaposlenih (šest jih plačujeiz evropskih projektov) in združuje kar 80 odst. vseh ekoloških kmetov, ki tudi uporabljajo enotno znamko, je v naši novi zvezi članarina 3 evre.
»Ob tem pa vsi člani pričakujejo, da bodo imeli od zveze enake storitve kot Avstrijci,« navaja predsednica in dodaja, da se zveza poleg tega financira še z donacijo društev – članov. Nekaj denarja je poskušala dobiti tudi na razpisu, a ji za zdaj ni uspelo, pritožba pa še ni rešena.
Članek je bil 20. septembra 2018 objavljen v Dolenjskem listu.
Državni svet, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije so 27. februarja 2018 organizirali posvet o razvoju ekološkega kmetovanja z naslovom Ekološko kmetovanje za bolj zdravo življenje.
