Mediji

EKOLOŠKO) KMETIJSTVO | SVETOVALNA SLUŽBA | ZVEZA DRUŠTEV EKOLOŠKIH KMETOV SLOVENIJE | SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU

Ministrstvo še ni analiziralo vzrokov za zmanjšanje števila ekokmetij

Objavljeno

29. januar 2020 10.20

Posodobljeno

30. januar 2020 10.45

Odpri galerijo

V obdobju 2014–2020 je za ukrep ekološkega kmetijstva namenjenih 66,13 milijona evrov, kar je šest odstotkov razpoložljivih sredstev iz programa razvoja podeželja. FOTO: Tadej Regent

Maja Prijatelj Videmšek

Število ekoloških kmetij se je pri nas prvič po uvedbi sistema kontrole ekološke pridelave zmanjšalo. Lani je bilo vključenih 3828 ekoloških kmetij, ki predstavljajo 5,5 odstotka vseh kmetij, letos pa jih je po neuradnih podatkih 36 manj, kar Slovenijo odmika od trenda rasti v drugih članicah EU.Na kmetijskem ministrstvu uradnih podatkov za to leto še nimajo, a prikimavajo, da so zaznali večje število izstopov kmetov iz sistema ekološke kontrole. Kot enega od razlogov navajajo, da so se petletne obveznosti izvajanja ukrepov kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti in ekološkega kmetovanja z letom 2019 končale in jih kmetje niso podaljšali, druge razloge pa vidijo v pomanjkanju mladih prevzemnikov, vodenju evidenc, prenizkih podporah za travinje … »Nimamo še vseh podatkov, da bi lahko v celoti analizirali vzroke,« dodajajo.

FOTO: Infografika Delo

Ministrstvi iščeta rešitev 

V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS), ki zastopa šest združenj ekoloških pridelovalcev z območja severovzhodne Slovenije, Celja, Gorenjske, Dolenjske, Posavja, Bele krajine, Istre in severne Primorske, opozarjajo, da je prepočasno širjenje ekološkega kmetijstva tudi posledica slabega delovanja kmetijske svetovalne službe. Ta bi morala biti bolj proaktivna pri spodbujanju za ekološko pridelavo, pri preusmerjanju bi morala kmete podpirati vsaj prva tri leta. Na sestanku na kmetijskem ministrstvu so predlagali vzpostavitev pospeševalne službe za ekološko kmetijstvo. Financirala bi se iz sklada za podnebne spremembe, kjer so nerazporejena sredstva, vendar spada pod okrilje okoljskega ministrstva. V ZDEKS svoj predlog utemeljujejo s podatkom, da ekološke prakse izpuste toplogrednih plinov zmanjšujejo do 40 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi kmetijskimi praksami.

FOTO: Infografika Delo Na okoljskem ministrstvu naj sprva ideji ne bi bili naklonjeni, včeraj pa so odgovorili, da so se s kmetijskim dogovorili za pripravo rešitev, ki bi spodbudile prehod na ekološko kmetovanje večjega števila gospodarstev. Financirale bi se lahko v okviru ukrepa tehnična pomoč, ki obsega do pet odstotkov sredstev sklada za podnebne spremembe. ZDEKS je po besedah predsednice Marije Marinček dobil podporo kmetijskega ministrstva za oblikovanje predloga za umestitev financiranja pospeševalne službe v program porabe sredstev sklada v obdobju 2020–2023. Ta je v javni obravnavi do 10. februarja. Letošnji prilivi v sklad so ocenjeni na 70 milijonov evrov, za tehnično pomoč naj bi šlo 3,5 milijona evrov.

FOTO: Infografika Delo

Promocija slovenske ekohrane

ZDEKS je predlagal tudi dopolnitev zakona o kmetijstvu z določilom, naj občine sofinancirajo ekološko hrano v šolah in vrtcih. Po besedah Marinčkove so jim na ministrstvu obljubili, da bodo prek skupnosti in združenja občin županom Slovenije predlagali sofinanciranje razlike v ceni za nakup ekoloških živil, če bodo ta pridelana v njihovi občini.Predvidoma aprila se bo začela promocija shem kakovosti, s poudarkom na shemi ekološko (slogan Ekološko + lokalno = idealno), s katero država namerava doseči, da bodo potrošniki izbirali slovenska, ne uvožena živila te vrste. Na ministrstvu pravijo, da bodo ekološko kmetovanje spodbujali tudi v novi perspektivi po 2020. Največji delež subvencij (v novi perspektivi se bodo imenovale intervencije) bo za vzpostavitev verig ekološke hrane, povezovanje, krepitev tehnoloških in podjetniških znanj ter preusmerjanje kmetij v ekološko pridelavo.

FOTO: Infografika Delo V obdobju 2014–2020 je za ukrep ekološkega kmetijstva namenjenih 66,13 milijona evrov, kar je šest odstotkov razpoložljivih sredstev programa razvoja podeželja.

Ukrep ekološko kmetovanje Podatki primerjave med leti kažejo, da se povečuje tako število vključenih kmetij kot tudi obseg vključenih površin. Število kmetijskih gospodarstev se je v obdobju 2018-2019 povečalo za 71, v obdobju 2015-2019 pa za 306. Obseg površin v letih 2018-2019 se je povečal za 1725 hektarov, v letih 2015-2019 pa za 8413 hektarov.V okviru kampanje subvencijskih vlog 2018 je bilo izplačanih 9,6 milijona evrov sredstev, od tega 7,8 milijona evrov za ekološko kmetovanje in 1,8 milijona evrov za preusmeritev vanj. Skupno je bilo podprtih 45.660 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega 40.877 hektarov za ekološko kmetovanje in 4.783 hektarov za preusmeritev v ekološko kmetovanje. V izvajanje je bilo vključenih 3229 kmetijskih gospodarstev, v preusmeritev pa 1144. Do 31. 8. 2019 je bilo izplačanih slabih 45 milijonov evrov, kar predstavlja 68 odstotkov razpoložljivih sredstev za ta ukrep; skupaj je zanj namenjenih 66,13 milijonov evrov.

Priznanje za zmago med uporabniki novih tehnologij na natečaju Agrobiznis hi-tech 2019 je državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek predal Tilnu Praprotniku, ustanovitelju majhne ekološke kmetije Vegerila.

Foto: Jure Makovec

Da vidimo, kako se posodablja kmetijstvo, smo pri Agrobiznisu letos vpeljali natečaj Agrobiznis hi-tech, s katerim predstavljamo uporabnike in ponudnike novih tehnologij. Od avgusta smo jih predstavili 16, med katerimi je komisija izbrala štiri finaliste. Zmagovalca med finalisti smo razglasili danes na 4. konferenci o novih tehnologijah v kmetijstvu. Med uporabniki novih tehnologij je zmagala digitalizirana ekološka kmetija Vegerila, ki uspešno posluje, med ponudniki pa mariborski startup Termodron, ki z uporabo dronov in analizo podatkov pridelovalcem optimizira in poceni pridelavo.

Vegerila širi ponudbo za svoje stalne kupce

"Pred štirimi leti smo ustanovili majhno kmetijo, zaradi majhnih začetnih stroškov pa izbrali pridelavo zelenjave in zelišč. Prodajamo lokalno, 70 odstotkov prek partnerskega kmetovanja, preostanek pa restavracijam. Živimo od trženja več kot 60 vrst pridelkov, ki jih pridelujemo na 0,43 hektarja. Iskanje kupcev je najtežje, zato želimo ohraniti kupce in jim ponuditi še več. Šli bomo v še večjo diverzifikacijo ponudbe, prihodnje leto bomo ponujali tudi kokošja jajca, naslednji korak bo morda predelava. Iščemo tržne niše, ki se naslanjajo na našo osnovno kmetijsko pridelavo," pravi Tilen Praprotnik z ekološke kmetije Vegerila iz Lesc na Gorenjskem.

Uporabo dronov širijo v sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo

Z brezpilotnimi letalniki ali droni so v Termodronu najprej pregledovali daljnovode, k preizkušanju, kako bi lahko koristili pri poljedelstvu, pa jih je napeljalo podjetje Jeruzalem Ormož SAT. Na njihovih njivah so z dronom, na katerega je pritrjena kamera z infrardečim (IR) spektrom, pred letom dni testno pregledali omejen nabor kultur. Z raziskovalci katedre za biosistemsko inženirstvo mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so začeli raziskovati, po kakšnem postopku bi lahko uporabili drone pri pridelavi žit. "Tu so glavni izzivi povezani z uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter s pravočasnim odkrivanjem bolezni in škodljivcev. Razvili so rešitev za optimalno dognojevanje žit s pomočjo dronov in analizo podatkov. Rezultat je prihranek umetnega gnojila. Sodelujejo tudi s Panvito in podjetjem ŽIPO Lenart, od tehnološko naprednejših kmetij pa tudi s kmetijo Meolic in kmetijo Cigüt.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek je čestital Sergeju Krajncu iz Termodrona za zmago med ponudniki novih tehnologij na natečaju Agrobiznis hi-tech 2019.

Možnosti za uporabo dronov v kmetijstvu je še veliko. "Prihodnje leto širimo uporabo dronov v sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Svojo rešitev na ključ bomo prilagodili tako, da bo uporabna tudi za srednje in manjše kmetije, dolgoročno pa jo želimo ponuditi tudi v tujini," pravi Sergej Krajnc, ustanovitelj Termodrona.

Čestitamo zmagovalcema in preostalima finalistoma - kmetiji Majerič, ki promvira ohranitveno kmetovanje, in biotehniški fakulteti, ki razvila inovativne metodo za žlahtnjenja, s katero pridejo prej in z manj dela do nove hibridne sorte zelenjave. Čestitamo tudi vsem drugim kandidatom, ki smo jih uvrstili na prvi natečaj Agrobiznis hi-tech. 

Objavljeno v časopisu DELO

12. avgust 2019 15.00

Za četrtino več ekoloških pridelkov na njivah in vrtovih

Kmetovanje: med slovenskimi kmetijami je 5,4 odstotka vseh ekoloških, obseg pridelave pa nadpovprečno povečujejo.

Priljubljenost »naravnega« pri pridelavi hrane v Sloveniji narašča, kar izkazujejo tudi statistični podatki. V sistem kontrole ekološkega kmetovanja je bilo v letu 2018 zajetih 3741 kmetijskih gospodarstev oziroma tri odstotke več kot v letu 2017, ki so predstavljala 5,4 odstotka vseh kmetij, je poročal Surs. Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi je bila v letu 2018 glede na leto 2017 večja za 1320 hektarov oziroma za sedem odstotkov, najbolj so zrasle površine vinogradov, sadovnjakov, oljčnikov in površin za pridelavo zelenjave. Še vedno pa z 81,7 odstotka površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, prevladujejo travniki in pašniki.

Celotni pridelek na ekoloških njivah in vrtovih je bil lani za 27 odstotkov večji kot v 2017 (tehtal je 29.216 ton); količina zelenjadnic je bila večja za 21 odstotkov (1834 ton). Količinsko večja sta bila tudi pridelka v vinogradih in oljčnikih: pridelek grozdja je bil večji za 15 odstotkov (1505 ton), pridelek oljk pa za 31 odstotkov (552 ton).Skupna prireja mesa iz ekološke reje je bila v letu 2018 za 26 odstotkov večja kot v letu 2017. Ekološkega kravjega mleka so v 2018 namolzli 6868 ton ali 20 odstotkov več kot v 2017, ovčjega 181 ton ali približno dva odstotka več kot v 2017, kozjega pa 139 ton ali 13 odstotkov manj kot v 2017.V primerjavi z 2017 sta se lani močno povečala tudi pridelek ekološko pridelanega medu (za 41 odstotkov) in prireja jajc (za 26 odstotkov).

http://beta.publishwall.si/kmecki.glas.eko.kmetijstvo/post/460578/ekolosko-kmetijstvo-je-resna-podjetniska-priloznost

Na poslovnem forumu  COGECA 28.11.2018 v Bruslju so razpravljali o ekološkem kmetijstvu. Ugotavljajo, da  trg ekoloških živil v Evropi  hitro raste, vendar  komaj zagotavlja povpraševanje po ekoloških izdelkih, Najpomembnejši partner pri trženju  ekoloških živil so splošne trgovske verige, ključno pa je partnerstvo med proizvajalci in trgovino.

Kako se  Zadruge odzivajo na sodelovanje z ekološkimi proizvajalci, si lahko preberete v članku.

Kako pa se zadruge v Sloveniji odzivajo na sodelovanje z ekološkimi proizvajalci?

Ker povpraševanje po ekološko pridelanih in predelanih mlečnih izdelkih raste, so se v Ljubljanskih mlekarnah odločili okrepiti ponudbo izdelkov iz izključno slovenskega ekološkega mleka. Z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije so tako podpisali zavezo o vsakoletnem odkupu pet milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka.

Ljubljanske mlekarne so največji slovenski odkupovalec surovega mleka, vsako leto ga odkupijo približno 207 milijonov litrov. A od tega je le 850 tisoč litrov mleka iz ekološke pridelave, to številko pa želijo zdaj po besedah direktorja družbe Tomaža Žnidariča povečati.

Ne najdejo dovolj slovenskega ekološkega mleka

"Potrošniki iščejo ekološko pridelano mleko, na žalost pa ne najdejo dovolj slovenskega ekološkega mleka, zato se obračajo k tujim proizvajalcem, ki jih je trenutno na slovenskem trgu več, kot pa je naše lastne pridelave in predelave," je povedal Žnidarič.

Priložnost v ekološki pridelavi mleka vidijo predvsem kmetje na težje dostopnih območjih. "Smo hribovska kmetija, kakšnih je v Sloveniji kar nekaj, te pa zaradi višjih stroškov težko konkurirajo velikim evropskim pridelovalcem, zato v ekološki pridelavi vidim priložnost," je povedal ekološki kmet Gašper Dajčman, ki že zdaj dobavlja mleko Ljubljanskim mlekarnam.

Vsako leto bodo odkupili pet milijonov litrov 

Medtem ko Ljubljanske mlekarne odkupujejo mleko od 2100 slovenskih kmetov, pa je med njimi le 12 takih, ki dobavljajo ekološko pridelano mleko. Da bi to številko povečali, s tem pa tudi količine odkupljenega ekološkega mleka, je Žnidarič danes s predsednico Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Marijo Marinček podpisal zavezo, s katero se Ljubljanske mlekarne zavezujejo, da bodo do konca leta 2020 vsako leto odkupile pet milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka.

Za dodatno spodbudo bodo v Ljubljanskih mlekarnah zvišali tudi odkupno ceno ekološko pridelanega mleka. Ta je trenutno za deset centov višja od cene za liter običajnega mleka, od 1. decembra pa jo bo presegala za 13 centov. S tem bodo ekološki kmetje za svoje mleko prejeli približno 40 odstotkov več, je povedal Žnidarič.

Ekološko kmetovanje: Povpraševanje raste, povezovanje pa šepa

Komentiraj Objavi Objavi Objavi

23.9.2018 | 17:30

Trebnje - Ekološko kmetijstvo bi se lahko glede na slovenske naravne danosti in razširjenost tradicionalnega načina kmetovanja razvijalo bistveno hitreje. A država ni dosegla zastavljenih ciljev razvoja ekološkega kmetijstva, zato se, ker se povpraševanje po ekološki hrani močno povečuje, bohotijo posli z uvoženo.

V ekološkem kmetijstvu marsikaj šepa. Manjka kmetijskih svetovalcev specialistov za to področje, ni skupne spletne strani, ponudba je razdrobljena, transportne poti so dolge, ekološke kmetije gospodarijo neracionalno, so nepovezane med seboj, celoten sistem vseh, ki delujejo na področju ekološkega kmetovanja, pa je neorganiziran. V takih razmerah je bila za nameček že dalj časa neaktivna Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije, zaradi cesar se tudi kolektivna blagovna znamka Biodar, ki je v njeni lasti, ni razvijala, kot bi se morala.

OD LANI NOVA ZVEZA

Lansko jesen je zaradi takega stanja pet združenj (Celje, Severna Primorska, Gorenjska, Istra ter tudi naše združenje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino) ustanovilo novo Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, ki za zdaj povezuje le okrog 500 kmetov. Predsednica zveze je Marija Marinček, sicer tudi predsednica združenja za ekološko kmetovanje v naši regiji. Zveza je med drugim februarja letos organizirala zelo odmeven posvet o ekološkem kmetijstvu v državnem svetu.

Marinčkova je prepričana, da je bilo, tudi zaradi slabe organiziranosti, predvsem pa slabega posluha na ministrstvu, ekološko kmetijstvo po letu 2010 zapostavljeno. Med drugim ni bilo zajeto v zakonu o promociji slovenskih živil, kar bi radi zdaj nadoknadili.

»Argument ministrstva, da nimamo dovolj domačega ekološkega blaga, ne zdrži, saj imamo državo, da pomaga. Po svoje tudi projekt Izbrana kakovost škoduje ekološkim kmetom, saj izbrana kakovost pomeni slovensko poreklo in plačan prispevek, nikakor pa ne enakih standardov kot ekološka pridelava, ki je pod strogim nadzorom,« pravi predsednica zveze. Pri tem bo nujno delo s potrošniki, katerih poznavanje živil ekološke pridelave je pomanjkljivo, saj ne poznajo razlik med ekološkimi in konvencionalnimi.

Nova zveza je vključena v vse organe namesto starega združenja in zastopa ekološke kmete. Marinčkova dodaja, da so bili ekološki kmetje pred leti zagnani in da bi bila večja aktivnost nujna tudi zdaj. Zveza si želi povečati članstvo in ga združiti. V državi je zdaj okrog 3.600 ekoloških kmetov, ki kmetujejo na 46.300 ha zemlje. Po podatkih kmetijskega ministrstva trend izdajanja ekoloških certifikatov raste.

KATERA ZNAMKA?

Ekološke kmetije si gradijo zaupanje strank tudi z neposredno prodajo na stojnicah.

Zveza si bo prizadevala za povečanje ekoloških površin, pridelkov in števila kmetij, ena njenih osrednjih nalog pa je vzpostavitev nove ekološke blagovne znamke živil, kar je nameravala doseči že do letošnjega sejma Agra, a se članom doslej še ni uspelo poenotiti. Člani bi sicer radi obdržali in razvijali dosedanjo znamko Biodar, kolektivno znamko prejšnjega združenja, ki pa zdaj deluje le še na papirju in je domnevno tudi zadolženo, zato si je nova zveza ne upa prevzeti.

Zveza bo sicer sodelovala z vsemi ustanovami v državi, ki so povezane z ekološkim kmetijstvom, s sodelovanjem na dogodkih pa je že v prvem letu obstoja promovirala ekološko pridelavo in ekološke kmete, poleg tega je začela postavljati tudi spletno stran za kmete in potrošnike. »Načrtujemo še sestanek pri novi ministrici, ker bi radi, da bi več pozornosti v državi namenjali ekološkemu kmetijstvu. Radi bi izposlovali dodatek za travinje, pa tudi, da bo v državi evidentirano, koliko katere vrste ekoloških živil imamo, saj zdaj ni pravih podatkov. To je pomembno, saj se pri nas vse meče v en koš – domače, ekološko, bio …« opozarja Marinčkova.

Zveza se zavzema še za to, da se v šole uvede ekoobrok, da bi šolarji začutili razliko v okusu. Kot meni predsednica, bi za začetek lahko uvedli en obrok ekohrane na mesec. Veseli bi bili tudi, če bi akcija Slovenski zajtrk nekoč postala Ekološki zajtrk.

Ekološki pridelovalci opažajo, da se prodaja na tržnicah in drugod slabša, medtem ko tista v trgovskih verigah narašča, pri čemer je pomembno, da gre večinoma za uvožena živila, za katera ne veljajo tako stroga pravila za ekološko pridelavo kot v Sloveniji, na kar bi morali vedno znova opozarjati potrošnike.

Tudi zgornje je razlog več za razširitev ekološke pridelave v Sloveniji, še dodaten razlog pa je uredba o zelenem javnem naročanju, ki določa, da morajo javne ustanove od leta 2024 kupiti vsaj 15 odstotkov ekoloških živil. Ker je domačih za zdaj premalo, na razpisih zmagujejo tista iz uvoza. Da bi to izboljšali, je nujno tesnejše sodelovanje pri prodaji na lokalni ravni, ker bi ekološki kmetje potem lažje prodrli v javne ustanove in gostinstvo ter okrepili prodajo na tržnicah.

MALO DENARJA, MALO ...

»Ekološki kmetje imajo premalo znanja za lažje obdelovanje ekoloških površin, pogrešajo več slovenskih ekoloških semen in več specializiranih svetovalcev za ekološko kmetovanje,« navaja Marinčkova.

Od dobrega dela nove zveze je odvisno torej marsikaj, a zveza ima hkrati omejitve. Mnogi člani se še ne zavedajo, da morajo k uspehu prispevati sami s svojo aktivnostjo, po drugi strani pa je problem financiranje zveze. Medtem ko avstrijska zveza članarino zaračuna od 104 do 150 evrov, ima devet zaposlenih (šest jih plačujeiz evropskih projektov) in združuje kar 80 odst. vseh ekoloških kmetov, ki tudi uporabljajo enotno znamko, je v naši novi zvezi članarina 3 evre.

»Ob tem pa vsi člani pričakujejo, da bodo imeli od zveze enake storitve kot Avstrijci,« navaja predsednica in dodaja, da se zveza poleg tega financira še z donacijo društev – članov. Nekaj denarja je poskušala dobiti tudi na razpisu, a ji za zdaj ni uspelo, pritožba pa še ni rešena.

Članek je bil 20. septembra 2018 objavljen v Dolenjskem listu.

Besedilo in fotografiji: Breda Dušič Gornik

Državni svet, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije so 27. februarja 2018 organizirali posvet o razvoju ekološkega kmetovanja z naslovom Ekološko kmetovanje za bolj zdravo življenje.